Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tudi zamejci in sosedje praznujejo „Cankarjevo leto 2018"

 

Pavlova hiša gosti razstavo Cankar v stripu

Cankar v stripuV petek, 20.7. je bila Pavlova hiša (Pavelhaus) v Potrni pri Radgoni, na jugovzhodnem avstrijskem Štajerskem, v znamenju slovenske literature, glasbe in likovne umetnosti. Ob 100. obletnici smrti Ivana Cankarja, največjega slovenskega pisatelja, dramatika in pesnika (rojen: 10. maj 1876, Vrhnika, Avstro-Ogrska, umrl: 11. december 1918, Ljubljana, Kraljevina SHS), so namreč v Pavlovi hiši odprli razstavo o projektu založbe Škrateljc Cankar v stripu. Sama razstava bo na ogled do 15.9.2018. V sklopu projekta so nastali trije stripi, ki po svoje interpretirajo Cankarjeva dela.

Na razstavi so na ogled stripovske table in tudi video, ki prikazuje tri zelo različne načine ustvarjanja stripov treh avtorjev, ne samo likovno, pač pa tudi tehnološko z uporabo oziroma z neuporabo sodobne tehnologije v likovnem in stripovskem ustvarjanju ter predstavitve življenja in dela Ivana Cankarja. Zbirko Cankar v stripu so ustvarile tri avtorske dvojice: Andrej Rozman Roza in Damijan Stepančič sta premlevala Hlapce in ustvarila strip Hlapci - ko angeli omagajo. Boštjan Gorenc - Pižama in Tanja Komadina sta pretresala Moje življenje ter spisala in izrisala Moj lajf. Žiga X Gombač in Igor Šinkovec sta pravičniško premišljevala Hlapca Jerneja in njegovo pravico in ustvarila stripovsko basen Hlapec Jernej in pasja pravica.
Avtorji so se na vsak na svoj način lotili interpretacije Cankarjevih del, a z enim skupnim, jasnim ciljem - ohraniti duh Cankarja oziroma sporočilo obravnavanega dela. V stripih ne gre za popačenje in približevanje mlajši populaciji za vsako ceno, temveč inteligentno, mestoma zelo duhovito priredbo v nov žanr, ki jo v vsakem stripu spremlja tudi študija z dodatnimi premisleki in osvetlitvami. Poleg odprtja razstave so pod drevesi ob Pavlovi hiši, pripravili lep glasbeno-literarni program. Sicer pa bo Pavlova hiša v sodelovanju z založbo Škrateljc in Inštitutom za teoretično in uporabno prevodoslovje Univerze Karla in Franca v Gradcu predstavila prevod stripa Hlapec Jernej in pasja pravica. Prevod je nastal pod vodstvom Karin Almasy. Cankarjevo originalno besedilo je hkrati njegovo največkrat prevedeno in vedno aktualno delo. Stripu sta dodana tudi nov prevod povesti v nemščino in spremno besedilo poznavalca in prevajalca Cankarjevih del Erwina Köstlerja.
Ob dogodku „Cankar v stripu", kjer so predstavili tudi „Knjižnico pod krošnjami", je za glasbene vložke poskrbel avstrijski džez trio Tribidabo.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Tudi zamejci in sosedje praznujejo „Cankarjevo leto 2018"