Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V radenskem Dosorju odprli razstavo in obeležili 10. obletnico likovnih dogodkov

 

Na Nizozemskem rojen umetnik Bram D'Hont predstavlja Goričko

Razstava Brama D'HontaZ odprtjem razstave, z naslovom Goričko, na Nizozemskem rojenega umetnika Brama D'Honta, so v radenskem domu starejših Dosor, simbolično obeležili desetletnico likovnega dogajanja v tem domu. Ob tej priložnosti so v prepolni avli Dosorja, v okviru programa odprtja razstave na kratko strnili še 10-letno bogato zgodovino umetnosti skozi oči stanovalcev in sodelavcev. Tako so na razstavi, katero je odprla direktorica Dosorja Mateja Hauser, predstavil in ocenil pa jo je likovni kritik Mario Berdič, med drugim dejali, da je v desetih kolonijah v Dosorju sodelovalo čez 65 različnih umetnikov, predvsem slikarjev, med katerimi tudi: Viktor Šest, Bogdan Čobal, Rado Jerič, Igor Banafi, Jože Denko, Laszlo Nemsch, Adel Sayun, Elene Sigmund in številni drugi, ki Dosorjevo poslanstvo v umetnosti ponašajo po Sloveniji in ostalih deželah. Marsikateri stanovalec ali sodelavec se je v Dosorju prvič srečal s tovrstno umetnostjo in v teh pestrih letih srečevanja z umetniki, umetninami in kulturnimi dogodki postal pravi poznavalec. Stanovalci so se predvsem naučili doživljanja umetnosti, njene simbolnosti in globljega pomena.

„Da Dosor v Radencih ni le običajen dom starejših, dokazujejo številna dogajanja, ki se vrstijo tukaj skozi leto. Med nje spadajo tudi likovne razstave in mednarodna likovna kolonija, ki se je letos odvijala v domu že desetič. Vodstvo doma je videlo priložnost, da preko umetnosti predstavi dom širši javnosti, saj se je v toku let na likovnih kolonijah predstavilo veliko umetnikov v mednarodni zasedbi, številni so se predstavili na tukajšnjih razstavah. Poleg domačih in tujih prominentnih umetnikov je priložnost, da se predstavijo, dobilo tudi veliko domačih likovnikov, nekateri celo prvič. V domu ne manjka zavedanja, da se dobra umetnost približa stanovalcem doma. Samo zato, ker so stanovalci stari, še ne pomeni, da jim smemo odvzeti pravico do dobre umetnosti. Tudi to dejstvo je tisto, ki dela bivanje v domu prijetnejše in so v svojem delovanju drugačni. Preko kolonije in rednih mesečnih razstav, ki se jih je v domu zvrstilo preko 100, so z umetnostjo okužili sodelavce doma, lokalno skupnost in širšo javnost", je med drugim dejala prostovoljka v Dosorju in predsednica Likovnega društva Gornja Radgona Tatjana Mijatović.
Dodala je, da so v mesecu maju letos dom za tri dni spremenili v živahen atelje. Topel občutek je, ko vidimo stanovalce, ki se zlijejo med umetnike, lepo je videti, kako soustvarjajo na likovnih delavnicah in so aktivni del likovne kolonije. „Umetniki so fascinirani nad odnosom stanovalcev in sodelavcev doma. Če je bila morda v preteklosti še prisotna težava, da se v dom povabi uglednega umetnika, to danes več ni tako. Dober glas dogodka se je ponesel v javnost in ni strahu za sestavo dobre umetniške ekipe. Pravilo je, da se vsako leto umetniki izrečejo v svojih delih določeni temi. Tako smo v preteklih kolonijah povezali gospodarstvenike z umetnostjo, se lotili ustvarjanja na temo Dosorjevih traminčkov - mamljivih piškotov, na eni od kolonij parafrazirali pesmi Kajetana Koviča, na drugi spet pesmi Ferija Lajnščka. Tem nam nekako nikoli ne zmanjka. Na letošnji tradicionalni 10. mednarodni likovni koloniji smo se v delih poklonili naši reki Muri, reki, ki nam je v preteklosti veliko dala in nam daje še naprej. Nastala dela smo ponosno postavili na ogled v avlo doma, kasneje pa se bodo pridružila bogati stalni zbirki umetnin. Likovna dela, ki so nastala na likovnih kolonijah so vzorno predstavljena na stenah doma in dajejo hiši prijetno atmosfero. Danes je Dosor ena sama velika galerija. Prijetno se je sprehoditi po hiši in občutiti energijo umetnikov, ki so v domu preko svojih likovnih del pustili globok pečat. Z mnogimi od njih se preko leta srečujemo. Veliko dobrega vedo povedati o koloniji, o Dosorju, o zaposlenih, o naših krajih in o ljudeh , ki tukaj živimo. Vedo, da je priprava in izvedba tovrstnega dogodka zahteven in odgovoren projekt, v katerega je organizator vložil veliko truda in pozitivne energije", je dodala Mijatovićeva in zaključila z besedami: „Živimo v nekih čudnih časih, ki tudi umetnosti niso najbolj naklonjeni. Zato tisti, ki z umetnostjo živimo, toliko bolj cenimo Dosorjevo delovanje na tem področju. V imeni vseh nas, ki smo v preteklih letih bili del Dosorjevih likovnih zgodb, se  vodstvu doma iskreno zahvaljujem za njihov vložek v razvoj slovenske likovne umetnosti, z željo, da se zgodbe nadaljujejo, dokler nam bo dano".
Z udeleženci letošnje 10. mednarodne likovne kolonije je bil tudi Bram D'Hont, umetnik iz Nizozemske, ki danes živi in ustvarja na Goričkem, ki se tokrat predstavlja s svojimi umetninami. O likovni umetnosti v Dosorju se je v superlativih izrazil tudi likovni kritik Mario Berdič, ki delovanje doma na likovnem področju že dolgo spremlja. "V minulih letih je v Dosorju ustvarjalo veliko umetnikov. Moram priznati, da še nisem videl podobnega doma, ki bi imel toliko po stenah obešenih kvalitetnih umetnin, ki so jih ustvarili veliki umetniki", je med drugim dejal Bedrič, ki je ocenil tudi slike in grafike tokratne razstave Brama D'Honta, ki je likovno umetnost študiral na AKI ArtEZ (Enschede, Nizozemska), Academie Minerva (Groniegen, Nizozemska), in litografijo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. D'Hont danes živi in ustvarja v Prosečki vasi v Krajinskem parku Goričko. Razstavljal je na Nizozemskem, Nemčiji, Italiji, na Kitajskem in seveda v Sloveniji, kjer njegova dela še danes lahko vidimo na Gradu Grad, predstavil se je v galeriji Robin v Murski Soboti. V letošnjem letu je bil dvakrat gost likovnih kolonij v Radencih – na 10. Dosorjevi in na koloniji družinsko turističnega festivala „Mačje mesto". Razstava v Dosorju pa je njegova tretja v Sloveniji...
Dosor je po prepričanju mnogih edini dom starostnikov v Sloveniji, ki na visokem nivoju in sistematično izvaja likovne aktivnosti. Tako so v desetih letih, odkar delujejo, imeli 10 likovnih kolonij, na katerih je nastopilo 65 umetnikov, v tem času pa so imeli okoli 100 različnih likovnih razstav, kar pomeni deset na leto. „Mnogi me sprašujejo, kaj imamo mi v Dosorju od tega? Veliko, jim odgovarjam, kajti v prostorih, kjer preživimo največ svojega časa, je zelo pomembno, kakšne energije so v njih. Čeprav stanovalci in sodelavci umetniška dela v naših prostorih le bežno pogledajo, se zagotovo čuti njihova pozitivna energija, ki vpliva na pozitivno naravnanost, sproži prijetna čustva, in se vtisne v podzavest. Morda so ravno umetniška dela delček, zakaj je v Dosorju moč čutiti dobro klimo", je med drugim, v pozdravnem nagovoru povedala direktorica Dosorja, mag. Mateja Hauser, ki se je še posebej zahvalila prostovoljki Tatjani Mijatović, za desetletno volontersko delo na področju likovne umetnosti v njihovem domu. Ob tej priložnosti sta ji domska kuharja-slaščičarja Melita Tanacek in Marko Gumilar, spekla čokoladno torto.
Sicer pa, se bo so konca leta 2018 v Dosorju zvrstilo še kar nekaj umetniških razstav, med drugim fotografska razstava v oktobru ter slikarski razstavi v novembru in decembru. Za Dosorjeve stanovalce in obiskovalce vsak mesec nekaj svežega na področju umetnosti.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave V radenskem Dosorju odprli razstavo in obeležili 10. obletnico likovnih dogodkov