Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V radenskem Dosorju odprli razstavo in obeležili 10. obletnico likovnih dogodkov

 

Na Nizozemskem rojen umetnik Bram D'Hont predstavlja Goričko

Razstava Brama D'HontaZ odprtjem razstave, z naslovom Goričko, na Nizozemskem rojenega umetnika Brama D'Honta, so v radenskem domu starejših Dosor, simbolično obeležili desetletnico likovnega dogajanja v tem domu. Ob tej priložnosti so v prepolni avli Dosorja, v okviru programa odprtja razstave na kratko strnili še 10-letno bogato zgodovino umetnosti skozi oči stanovalcev in sodelavcev. Tako so na razstavi, katero je odprla direktorica Dosorja Mateja Hauser, predstavil in ocenil pa jo je likovni kritik Mario Berdič, med drugim dejali, da je v desetih kolonijah v Dosorju sodelovalo čez 65 različnih umetnikov, predvsem slikarjev, med katerimi tudi: Viktor Šest, Bogdan Čobal, Rado Jerič, Igor Banafi, Jože Denko, Laszlo Nemsch, Adel Sayun, Elene Sigmund in številni drugi, ki Dosorjevo poslanstvo v umetnosti ponašajo po Sloveniji in ostalih deželah. Marsikateri stanovalec ali sodelavec se je v Dosorju prvič srečal s tovrstno umetnostjo in v teh pestrih letih srečevanja z umetniki, umetninami in kulturnimi dogodki postal pravi poznavalec. Stanovalci so se predvsem naučili doživljanja umetnosti, njene simbolnosti in globljega pomena.

„Da Dosor v Radencih ni le običajen dom starejših, dokazujejo številna dogajanja, ki se vrstijo tukaj skozi leto. Med nje spadajo tudi likovne razstave in mednarodna likovna kolonija, ki se je letos odvijala v domu že desetič. Vodstvo doma je videlo priložnost, da preko umetnosti predstavi dom širši javnosti, saj se je v toku let na likovnih kolonijah predstavilo veliko umetnikov v mednarodni zasedbi, številni so se predstavili na tukajšnjih razstavah. Poleg domačih in tujih prominentnih umetnikov je priložnost, da se predstavijo, dobilo tudi veliko domačih likovnikov, nekateri celo prvič. V domu ne manjka zavedanja, da se dobra umetnost približa stanovalcem doma. Samo zato, ker so stanovalci stari, še ne pomeni, da jim smemo odvzeti pravico do dobre umetnosti. Tudi to dejstvo je tisto, ki dela bivanje v domu prijetnejše in so v svojem delovanju drugačni. Preko kolonije in rednih mesečnih razstav, ki se jih je v domu zvrstilo preko 100, so z umetnostjo okužili sodelavce doma, lokalno skupnost in širšo javnost", je med drugim dejala prostovoljka v Dosorju in predsednica Likovnega društva Gornja Radgona Tatjana Mijatović.
Dodala je, da so v mesecu maju letos dom za tri dni spremenili v živahen atelje. Topel občutek je, ko vidimo stanovalce, ki se zlijejo med umetnike, lepo je videti, kako soustvarjajo na likovnih delavnicah in so aktivni del likovne kolonije. „Umetniki so fascinirani nad odnosom stanovalcev in sodelavcev doma. Če je bila morda v preteklosti še prisotna težava, da se v dom povabi uglednega umetnika, to danes več ni tako. Dober glas dogodka se je ponesel v javnost in ni strahu za sestavo dobre umetniške ekipe. Pravilo je, da se vsako leto umetniki izrečejo v svojih delih določeni temi. Tako smo v preteklih kolonijah povezali gospodarstvenike z umetnostjo, se lotili ustvarjanja na temo Dosorjevih traminčkov - mamljivih piškotov, na eni od kolonij parafrazirali pesmi Kajetana Koviča, na drugi spet pesmi Ferija Lajnščka. Tem nam nekako nikoli ne zmanjka. Na letošnji tradicionalni 10. mednarodni likovni koloniji smo se v delih poklonili naši reki Muri, reki, ki nam je v preteklosti veliko dala in nam daje še naprej. Nastala dela smo ponosno postavili na ogled v avlo doma, kasneje pa se bodo pridružila bogati stalni zbirki umetnin. Likovna dela, ki so nastala na likovnih kolonijah so vzorno predstavljena na stenah doma in dajejo hiši prijetno atmosfero. Danes je Dosor ena sama velika galerija. Prijetno se je sprehoditi po hiši in občutiti energijo umetnikov, ki so v domu preko svojih likovnih del pustili globok pečat. Z mnogimi od njih se preko leta srečujemo. Veliko dobrega vedo povedati o koloniji, o Dosorju, o zaposlenih, o naših krajih in o ljudeh , ki tukaj živimo. Vedo, da je priprava in izvedba tovrstnega dogodka zahteven in odgovoren projekt, v katerega je organizator vložil veliko truda in pozitivne energije", je dodala Mijatovićeva in zaključila z besedami: „Živimo v nekih čudnih časih, ki tudi umetnosti niso najbolj naklonjeni. Zato tisti, ki z umetnostjo živimo, toliko bolj cenimo Dosorjevo delovanje na tem področju. V imeni vseh nas, ki smo v preteklih letih bili del Dosorjevih likovnih zgodb, se  vodstvu doma iskreno zahvaljujem za njihov vložek v razvoj slovenske likovne umetnosti, z željo, da se zgodbe nadaljujejo, dokler nam bo dano".
Z udeleženci letošnje 10. mednarodne likovne kolonije je bil tudi Bram D'Hont, umetnik iz Nizozemske, ki danes živi in ustvarja na Goričkem, ki se tokrat predstavlja s svojimi umetninami. O likovni umetnosti v Dosorju se je v superlativih izrazil tudi likovni kritik Mario Berdič, ki delovanje doma na likovnem področju že dolgo spremlja. "V minulih letih je v Dosorju ustvarjalo veliko umetnikov. Moram priznati, da še nisem videl podobnega doma, ki bi imel toliko po stenah obešenih kvalitetnih umetnin, ki so jih ustvarili veliki umetniki", je med drugim dejal Bedrič, ki je ocenil tudi slike in grafike tokratne razstave Brama D'Honta, ki je likovno umetnost študiral na AKI ArtEZ (Enschede, Nizozemska), Academie Minerva (Groniegen, Nizozemska), in litografijo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. D'Hont danes živi in ustvarja v Prosečki vasi v Krajinskem parku Goričko. Razstavljal je na Nizozemskem, Nemčiji, Italiji, na Kitajskem in seveda v Sloveniji, kjer njegova dela še danes lahko vidimo na Gradu Grad, predstavil se je v galeriji Robin v Murski Soboti. V letošnjem letu je bil dvakrat gost likovnih kolonij v Radencih – na 10. Dosorjevi in na koloniji družinsko turističnega festivala „Mačje mesto". Razstava v Dosorju pa je njegova tretja v Sloveniji...
Dosor je po prepričanju mnogih edini dom starostnikov v Sloveniji, ki na visokem nivoju in sistematično izvaja likovne aktivnosti. Tako so v desetih letih, odkar delujejo, imeli 10 likovnih kolonij, na katerih je nastopilo 65 umetnikov, v tem času pa so imeli okoli 100 različnih likovnih razstav, kar pomeni deset na leto. „Mnogi me sprašujejo, kaj imamo mi v Dosorju od tega? Veliko, jim odgovarjam, kajti v prostorih, kjer preživimo največ svojega časa, je zelo pomembno, kakšne energije so v njih. Čeprav stanovalci in sodelavci umetniška dela v naših prostorih le bežno pogledajo, se zagotovo čuti njihova pozitivna energija, ki vpliva na pozitivno naravnanost, sproži prijetna čustva, in se vtisne v podzavest. Morda so ravno umetniška dela delček, zakaj je v Dosorju moč čutiti dobro klimo", je med drugim, v pozdravnem nagovoru povedala direktorica Dosorja, mag. Mateja Hauser, ki se je še posebej zahvalila prostovoljki Tatjani Mijatović, za desetletno volontersko delo na področju likovne umetnosti v njihovem domu. Ob tej priložnosti sta ji domska kuharja-slaščičarja Melita Tanacek in Marko Gumilar, spekla čokoladno torto.
Sicer pa, se bo so konca leta 2018 v Dosorju zvrstilo še kar nekaj umetniških razstav, med drugim fotografska razstava v oktobru ter slikarski razstavi v novembru in decembru. Za Dosorjeve stanovalce in obiskovalce vsak mesec nekaj svežega na področju umetnosti.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave V radenskem Dosorju odprli razstavo in obeležili 10. obletnico likovnih dogodkov