Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V radenskem Dosorju odprli razstavo in obeležili 10. obletnico likovnih dogodkov

 

Na Nizozemskem rojen umetnik Bram D'Hont predstavlja Goričko

Razstava Brama D'HontaZ odprtjem razstave, z naslovom Goričko, na Nizozemskem rojenega umetnika Brama D'Honta, so v radenskem domu starejših Dosor, simbolično obeležili desetletnico likovnega dogajanja v tem domu. Ob tej priložnosti so v prepolni avli Dosorja, v okviru programa odprtja razstave na kratko strnili še 10-letno bogato zgodovino umetnosti skozi oči stanovalcev in sodelavcev. Tako so na razstavi, katero je odprla direktorica Dosorja Mateja Hauser, predstavil in ocenil pa jo je likovni kritik Mario Berdič, med drugim dejali, da je v desetih kolonijah v Dosorju sodelovalo čez 65 različnih umetnikov, predvsem slikarjev, med katerimi tudi: Viktor Šest, Bogdan Čobal, Rado Jerič, Igor Banafi, Jože Denko, Laszlo Nemsch, Adel Sayun, Elene Sigmund in številni drugi, ki Dosorjevo poslanstvo v umetnosti ponašajo po Sloveniji in ostalih deželah. Marsikateri stanovalec ali sodelavec se je v Dosorju prvič srečal s tovrstno umetnostjo in v teh pestrih letih srečevanja z umetniki, umetninami in kulturnimi dogodki postal pravi poznavalec. Stanovalci so se predvsem naučili doživljanja umetnosti, njene simbolnosti in globljega pomena.

„Da Dosor v Radencih ni le običajen dom starejših, dokazujejo številna dogajanja, ki se vrstijo tukaj skozi leto. Med nje spadajo tudi likovne razstave in mednarodna likovna kolonija, ki se je letos odvijala v domu že desetič. Vodstvo doma je videlo priložnost, da preko umetnosti predstavi dom širši javnosti, saj se je v toku let na likovnih kolonijah predstavilo veliko umetnikov v mednarodni zasedbi, številni so se predstavili na tukajšnjih razstavah. Poleg domačih in tujih prominentnih umetnikov je priložnost, da se predstavijo, dobilo tudi veliko domačih likovnikov, nekateri celo prvič. V domu ne manjka zavedanja, da se dobra umetnost približa stanovalcem doma. Samo zato, ker so stanovalci stari, še ne pomeni, da jim smemo odvzeti pravico do dobre umetnosti. Tudi to dejstvo je tisto, ki dela bivanje v domu prijetnejše in so v svojem delovanju drugačni. Preko kolonije in rednih mesečnih razstav, ki se jih je v domu zvrstilo preko 100, so z umetnostjo okužili sodelavce doma, lokalno skupnost in širšo javnost", je med drugim dejala prostovoljka v Dosorju in predsednica Likovnega društva Gornja Radgona Tatjana Mijatović.
Dodala je, da so v mesecu maju letos dom za tri dni spremenili v živahen atelje. Topel občutek je, ko vidimo stanovalce, ki se zlijejo med umetnike, lepo je videti, kako soustvarjajo na likovnih delavnicah in so aktivni del likovne kolonije. „Umetniki so fascinirani nad odnosom stanovalcev in sodelavcev doma. Če je bila morda v preteklosti še prisotna težava, da se v dom povabi uglednega umetnika, to danes več ni tako. Dober glas dogodka se je ponesel v javnost in ni strahu za sestavo dobre umetniške ekipe. Pravilo je, da se vsako leto umetniki izrečejo v svojih delih določeni temi. Tako smo v preteklih kolonijah povezali gospodarstvenike z umetnostjo, se lotili ustvarjanja na temo Dosorjevih traminčkov - mamljivih piškotov, na eni od kolonij parafrazirali pesmi Kajetana Koviča, na drugi spet pesmi Ferija Lajnščka. Tem nam nekako nikoli ne zmanjka. Na letošnji tradicionalni 10. mednarodni likovni koloniji smo se v delih poklonili naši reki Muri, reki, ki nam je v preteklosti veliko dala in nam daje še naprej. Nastala dela smo ponosno postavili na ogled v avlo doma, kasneje pa se bodo pridružila bogati stalni zbirki umetnin. Likovna dela, ki so nastala na likovnih kolonijah so vzorno predstavljena na stenah doma in dajejo hiši prijetno atmosfero. Danes je Dosor ena sama velika galerija. Prijetno se je sprehoditi po hiši in občutiti energijo umetnikov, ki so v domu preko svojih likovnih del pustili globok pečat. Z mnogimi od njih se preko leta srečujemo. Veliko dobrega vedo povedati o koloniji, o Dosorju, o zaposlenih, o naših krajih in o ljudeh , ki tukaj živimo. Vedo, da je priprava in izvedba tovrstnega dogodka zahteven in odgovoren projekt, v katerega je organizator vložil veliko truda in pozitivne energije", je dodala Mijatovićeva in zaključila z besedami: „Živimo v nekih čudnih časih, ki tudi umetnosti niso najbolj naklonjeni. Zato tisti, ki z umetnostjo živimo, toliko bolj cenimo Dosorjevo delovanje na tem področju. V imeni vseh nas, ki smo v preteklih letih bili del Dosorjevih likovnih zgodb, se  vodstvu doma iskreno zahvaljujem za njihov vložek v razvoj slovenske likovne umetnosti, z željo, da se zgodbe nadaljujejo, dokler nam bo dano".
Z udeleženci letošnje 10. mednarodne likovne kolonije je bil tudi Bram D'Hont, umetnik iz Nizozemske, ki danes živi in ustvarja na Goričkem, ki se tokrat predstavlja s svojimi umetninami. O likovni umetnosti v Dosorju se je v superlativih izrazil tudi likovni kritik Mario Berdič, ki delovanje doma na likovnem področju že dolgo spremlja. "V minulih letih je v Dosorju ustvarjalo veliko umetnikov. Moram priznati, da še nisem videl podobnega doma, ki bi imel toliko po stenah obešenih kvalitetnih umetnin, ki so jih ustvarili veliki umetniki", je med drugim dejal Bedrič, ki je ocenil tudi slike in grafike tokratne razstave Brama D'Honta, ki je likovno umetnost študiral na AKI ArtEZ (Enschede, Nizozemska), Academie Minerva (Groniegen, Nizozemska), in litografijo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. D'Hont danes živi in ustvarja v Prosečki vasi v Krajinskem parku Goričko. Razstavljal je na Nizozemskem, Nemčiji, Italiji, na Kitajskem in seveda v Sloveniji, kjer njegova dela še danes lahko vidimo na Gradu Grad, predstavil se je v galeriji Robin v Murski Soboti. V letošnjem letu je bil dvakrat gost likovnih kolonij v Radencih – na 10. Dosorjevi in na koloniji družinsko turističnega festivala „Mačje mesto". Razstava v Dosorju pa je njegova tretja v Sloveniji...
Dosor je po prepričanju mnogih edini dom starostnikov v Sloveniji, ki na visokem nivoju in sistematično izvaja likovne aktivnosti. Tako so v desetih letih, odkar delujejo, imeli 10 likovnih kolonij, na katerih je nastopilo 65 umetnikov, v tem času pa so imeli okoli 100 različnih likovnih razstav, kar pomeni deset na leto. „Mnogi me sprašujejo, kaj imamo mi v Dosorju od tega? Veliko, jim odgovarjam, kajti v prostorih, kjer preživimo največ svojega časa, je zelo pomembno, kakšne energije so v njih. Čeprav stanovalci in sodelavci umetniška dela v naših prostorih le bežno pogledajo, se zagotovo čuti njihova pozitivna energija, ki vpliva na pozitivno naravnanost, sproži prijetna čustva, in se vtisne v podzavest. Morda so ravno umetniška dela delček, zakaj je v Dosorju moč čutiti dobro klimo", je med drugim, v pozdravnem nagovoru povedala direktorica Dosorja, mag. Mateja Hauser, ki se je še posebej zahvalila prostovoljki Tatjani Mijatović, za desetletno volontersko delo na področju likovne umetnosti v njihovem domu. Ob tej priložnosti sta ji domska kuharja-slaščičarja Melita Tanacek in Marko Gumilar, spekla čokoladno torto.
Sicer pa, se bo so konca leta 2018 v Dosorju zvrstilo še kar nekaj umetniških razstav, med drugim fotografska razstava v oktobru ter slikarski razstavi v novembru in decembru. Za Dosorjeve stanovalce in obiskovalce vsak mesec nekaj svežega na področju umetnosti.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave V radenskem Dosorju odprli razstavo in obeležili 10. obletnico likovnih dogodkov