Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Gornja Radgona gosti zanimivo potujočo razstavo

 

Reka Mura - 444 kilometrov

Razstava 444 MuraOb praznovanju 23. občinskega praznika občine Gornja Radgona, je domači župan Stanislav Rojko, v navzočnosti številnih likovnikov ter ljubiteljev likovne umetnosti, odprl nadvse zanimivo razstavo z naslovom „444". Gre za priložnostno razstavo del namenjeno reki Muri in njenim 444 kilometrom od izvira v Avstriji, do izliva na Hrvaškem, ki so nastala na likovni koloniji, ki je letos junija potekala na Otoku ljubezni v Ižakovcih. Na koloniji so sodelovali umetniki iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, naslov pa zaznamuje dolžina reke Mure, ki je dolga 444 km in je zadnja velika nižinska reka pri nas, ki še ni pregrajena. Sama, 14. kolonija je nastala s podporo Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, na njej nastala dela so že predstavili v Avstriji in na Hrvaškem, in sicer v avstrijski Radgoni z razstavo na prostem, avgusta pa v galeriji občine Sveti Martin na Muri, sedaj pa je na sporedu še slovenska razstava v mestu sejmov in penine.

Predsednica Likovnega društva Gornja Radgona Tatjana Mijatović je ob odprtju orisala razvoj društva, spomnila na prvega predsednika Zlatka Šajharja in prvo predsednico Evo Žula ter poudarila, da so umetniki danes povezani tudi z umetniki iz sosednjih držav. Sama je sicer že osem let predsednica nadvse aktivnega in prepoznavnega društva. Na koloniji je umetnike strokovno podprl dr. Matjaž Duh, ki je na odprtju razstave med drugim povedal, da se med likovniki zelo dobro počuti, da v konstruktivnih pogovorih iščejo rešitve za vsakega umetnika, podpora Muri pa jim je bila dodatna spodbuda za ustvarjanje. Župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko je podprl prizadevanja za ohranitev Mure z upanjem, da država ne bo imela načrtov z njo tudi takrat, ko bo dovolj denarja, ker naravo moramo ohranjati. Ob tem je, enako kot tudi direktorica Kultproturja Tatjana Karba Kotnik, pohvalil LD Gornja Radgona in jim čestital ob 20. rojstnem dnevu.
V katalogu, ki je izšel ob odprtju razstave, je Mijatovićeva med drugim zapisala, da se umetniki zavedajo pomena reke Mure, saj z njo in ob njej živijo. „Dočakali smo tudi čase, ko reka Mura več ne ločuje, temveč združuje in povezuje. Povezani smo z naravo in jo čuvamo. Zato je naše sporočilo jasno. Odločno nasprotujemo gradnji elektrarn, ker želimo, da se ohrani naravni habitat in neokrnjena rodovitna pokrajina. Naj Mura svobodno teče in kot vodni biser bogati življenje tudi našim zanamcem." Podobno je dr. Matjaž Duh o junijskem ustvarjanju na otoku ljubezni v Ižakovcih dejal, da kraj likovnega srečanja ob Muri ni bil izbran naključno, saj je večina članov likovnega društva podpornikov akcije za Muro brez elektrarn. „Tako za člane likovnega društva kot za druge ljubitelje narave velja Mura za nekaj posebnega, mističnega in skoraj eksotičnega, kot pravijo domačini. Pravijo tudi, da je Mura taka reka, da se najprej hodi k njej, potlej pa se jo nosi s sabo," je med drugim menil Duh.
„Žal še manjka zavedanja, da smo ljudje samo sestavni del narave! Brezobzirni posegi v naravo, z namenom njenega nesmiselnega izčrpavanja, so po svetu že terjali davek – narava vrača udarce! Bo človek krvnik naši reki Muri? Se bo čudovita Mura spremenila v pokrajino betonskih jezov? Zato LD Gornja Radgona podpiramo kampanjo za ohranitev naše reke Mure. Živeti v harmoniji z naravo je naše načelo. Živimo ob Muri in z njo. Vsem, predvsem pa nam Pomurcem, je Mura veliko dala in daje vsak dan. Ljudje ob Muri skozi zgodovino s svojimi rokami obdelujejo polja ob reki in njene nabrežine in reka je del življenja številnih generacij ob enkrat tiho tekoči drugič divje deroči Muri. Človek je vedno hotel ukrotiti reko, da mu ne bi poplavljala in odnašala sadov dela, zavedal pa se je, da je narava nad njim in spoštoval je njene spremembe in zakone. Ta čudoviti biotop je zatočišče mnogih živali, še posebej ptic in rib, čudovito okolje za sprostitev, priložnost za razvoj turizma - z zajezitvami postane okolje umetno in pristna narava izgine, preoblikovana je vsa prvobitna pokrajina. Ali moramo v dobi hitrega razvoja tehnologij in potreb po energiji res uničiti vso lepoto in spremeniti pokrajino v neke umetne tvorbe? Odločno nasprotujemo izgradnjam elektrarn, ker želimo, da se ohrani naravni habitat in neokrnjena rodovitna pokrajina. Naj Mura svobodno teče in kot vodni biser lepša in bogati življenje tudi zanamcem", je ob otvoritvi razstave še dejala Tatjana Mijatović.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Gornja Radgona gosti zanimivo potujočo razstavo