Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Gornja Radgona gosti zanimivo potujočo razstavo

 

Reka Mura - 444 kilometrov

Razstava 444 MuraOb praznovanju 23. občinskega praznika občine Gornja Radgona, je domači župan Stanislav Rojko, v navzočnosti številnih likovnikov ter ljubiteljev likovne umetnosti, odprl nadvse zanimivo razstavo z naslovom „444". Gre za priložnostno razstavo del namenjeno reki Muri in njenim 444 kilometrom od izvira v Avstriji, do izliva na Hrvaškem, ki so nastala na likovni koloniji, ki je letos junija potekala na Otoku ljubezni v Ižakovcih. Na koloniji so sodelovali umetniki iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, naslov pa zaznamuje dolžina reke Mure, ki je dolga 444 km in je zadnja velika nižinska reka pri nas, ki še ni pregrajena. Sama, 14. kolonija je nastala s podporo Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, na njej nastala dela so že predstavili v Avstriji in na Hrvaškem, in sicer v avstrijski Radgoni z razstavo na prostem, avgusta pa v galeriji občine Sveti Martin na Muri, sedaj pa je na sporedu še slovenska razstava v mestu sejmov in penine.

Predsednica Likovnega društva Gornja Radgona Tatjana Mijatović je ob odprtju orisala razvoj društva, spomnila na prvega predsednika Zlatka Šajharja in prvo predsednico Evo Žula ter poudarila, da so umetniki danes povezani tudi z umetniki iz sosednjih držav. Sama je sicer že osem let predsednica nadvse aktivnega in prepoznavnega društva. Na koloniji je umetnike strokovno podprl dr. Matjaž Duh, ki je na odprtju razstave med drugim povedal, da se med likovniki zelo dobro počuti, da v konstruktivnih pogovorih iščejo rešitve za vsakega umetnika, podpora Muri pa jim je bila dodatna spodbuda za ustvarjanje. Župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko je podprl prizadevanja za ohranitev Mure z upanjem, da država ne bo imela načrtov z njo tudi takrat, ko bo dovolj denarja, ker naravo moramo ohranjati. Ob tem je, enako kot tudi direktorica Kultproturja Tatjana Karba Kotnik, pohvalil LD Gornja Radgona in jim čestital ob 20. rojstnem dnevu.
V katalogu, ki je izšel ob odprtju razstave, je Mijatovićeva med drugim zapisala, da se umetniki zavedajo pomena reke Mure, saj z njo in ob njej živijo. „Dočakali smo tudi čase, ko reka Mura več ne ločuje, temveč združuje in povezuje. Povezani smo z naravo in jo čuvamo. Zato je naše sporočilo jasno. Odločno nasprotujemo gradnji elektrarn, ker želimo, da se ohrani naravni habitat in neokrnjena rodovitna pokrajina. Naj Mura svobodno teče in kot vodni biser bogati življenje tudi našim zanamcem." Podobno je dr. Matjaž Duh o junijskem ustvarjanju na otoku ljubezni v Ižakovcih dejal, da kraj likovnega srečanja ob Muri ni bil izbran naključno, saj je večina članov likovnega društva podpornikov akcije za Muro brez elektrarn. „Tako za člane likovnega društva kot za druge ljubitelje narave velja Mura za nekaj posebnega, mističnega in skoraj eksotičnega, kot pravijo domačini. Pravijo tudi, da je Mura taka reka, da se najprej hodi k njej, potlej pa se jo nosi s sabo," je med drugim menil Duh.
„Žal še manjka zavedanja, da smo ljudje samo sestavni del narave! Brezobzirni posegi v naravo, z namenom njenega nesmiselnega izčrpavanja, so po svetu že terjali davek – narava vrača udarce! Bo človek krvnik naši reki Muri? Se bo čudovita Mura spremenila v pokrajino betonskih jezov? Zato LD Gornja Radgona podpiramo kampanjo za ohranitev naše reke Mure. Živeti v harmoniji z naravo je naše načelo. Živimo ob Muri in z njo. Vsem, predvsem pa nam Pomurcem, je Mura veliko dala in daje vsak dan. Ljudje ob Muri skozi zgodovino s svojimi rokami obdelujejo polja ob reki in njene nabrežine in reka je del življenja številnih generacij ob enkrat tiho tekoči drugič divje deroči Muri. Človek je vedno hotel ukrotiti reko, da mu ne bi poplavljala in odnašala sadov dela, zavedal pa se je, da je narava nad njim in spoštoval je njene spremembe in zakone. Ta čudoviti biotop je zatočišče mnogih živali, še posebej ptic in rib, čudovito okolje za sprostitev, priložnost za razvoj turizma - z zajezitvami postane okolje umetno in pristna narava izgine, preoblikovana je vsa prvobitna pokrajina. Ali moramo v dobi hitrega razvoja tehnologij in potreb po energiji res uničiti vso lepoto in spremeniti pokrajino v neke umetne tvorbe? Odločno nasprotujemo izgradnjam elektrarn, ker želimo, da se ohrani naravni habitat in neokrnjena rodovitna pokrajina. Naj Mura svobodno teče in kot vodni biser lepša in bogati življenje tudi zanamcem", je ob otvoritvi razstave še dejala Tatjana Mijatović.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Gornja Radgona gosti zanimivo potujočo razstavo