Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Na ogled so tudi jaslice v kapniški jami

Advent pri MirjaniTudi ob letošnjem začetku adventnega časa je bilo zanimivo, veselo in prijetno v (in ob) Cvetličarni Mirjana, na gornjem grisu v Gornji Radgoni. Zadnji konec tedna v novembru so namreč, v sodelovanju z domačim vrtcem Manka Golarja, pripravili zanimive, že 17. tradicionalne adventne delavnice z izdelavo adventno-božičnih aranžmajev, spominkov in okraskov. Kot nam je povedala Mirjana Kavčič so adventne aktivnosti v cvetličarni, na dvorišču in kapniški jami potekale skozi cele dneve, le adventne delavnice so bile v popoldanskem oz. večernem času, ko so na svoje prišli otroci ter njihovi starši, dedki in babice.

Otroci so ustvarjali v adventnih delavnicah

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Vrtni center Kurbus v znamenju velike adventne razstave in prazničnih lučk

Vrtni center KurbusTik ob regionalni cesti so na izhodu iz Gornje Radgone, v smeri Radencev, v Vrtnem centru Kurbus odprli že šesto veliko adventno razstavo, na kateri je božično novoletna dekoracija na ogled v soju lučk. Vstop na razstavo je brezplačen, saj je vse razstavljene artikle moč tudi kupiti. S tem v Vrtnem centru Kurbus prodajnemu prostoru vdihnejo nove vsebine, obiskovalcem pa ponudijo številne ideje za krasitev doma ter poskrbijo, da pozabijo na skrbi in začutijo čarobnost adventnega časa.

Zaživela je „Zimska pravljica

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Gornja Radgona gosti zanimivo potujočo razstavo

 

Reka Mura - 444 kilometrov

Razstava 444 MuraOb praznovanju 23. občinskega praznika občine Gornja Radgona, je domači župan Stanislav Rojko, v navzočnosti številnih likovnikov ter ljubiteljev likovne umetnosti, odprl nadvse zanimivo razstavo z naslovom „444". Gre za priložnostno razstavo del namenjeno reki Muri in njenim 444 kilometrom od izvira v Avstriji, do izliva na Hrvaškem, ki so nastala na likovni koloniji, ki je letos junija potekala na Otoku ljubezni v Ižakovcih. Na koloniji so sodelovali umetniki iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, naslov pa zaznamuje dolžina reke Mure, ki je dolga 444 km in je zadnja velika nižinska reka pri nas, ki še ni pregrajena. Sama, 14. kolonija je nastala s podporo Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, na njej nastala dela so že predstavili v Avstriji in na Hrvaškem, in sicer v avstrijski Radgoni z razstavo na prostem, avgusta pa v galeriji občine Sveti Martin na Muri, sedaj pa je na sporedu še slovenska razstava v mestu sejmov in penine.

Predsednica Likovnega društva Gornja Radgona Tatjana Mijatović je ob odprtju orisala razvoj društva, spomnila na prvega predsednika Zlatka Šajharja in prvo predsednico Evo Žula ter poudarila, da so umetniki danes povezani tudi z umetniki iz sosednjih držav. Sama je sicer že osem let predsednica nadvse aktivnega in prepoznavnega društva. Na koloniji je umetnike strokovno podprl dr. Matjaž Duh, ki je na odprtju razstave med drugim povedal, da se med likovniki zelo dobro počuti, da v konstruktivnih pogovorih iščejo rešitve za vsakega umetnika, podpora Muri pa jim je bila dodatna spodbuda za ustvarjanje. Župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko je podprl prizadevanja za ohranitev Mure z upanjem, da država ne bo imela načrtov z njo tudi takrat, ko bo dovolj denarja, ker naravo moramo ohranjati. Ob tem je, enako kot tudi direktorica Kultproturja Tatjana Karba Kotnik, pohvalil LD Gornja Radgona in jim čestital ob 20. rojstnem dnevu.
V katalogu, ki je izšel ob odprtju razstave, je Mijatovićeva med drugim zapisala, da se umetniki zavedajo pomena reke Mure, saj z njo in ob njej živijo. „Dočakali smo tudi čase, ko reka Mura več ne ločuje, temveč združuje in povezuje. Povezani smo z naravo in jo čuvamo. Zato je naše sporočilo jasno. Odločno nasprotujemo gradnji elektrarn, ker želimo, da se ohrani naravni habitat in neokrnjena rodovitna pokrajina. Naj Mura svobodno teče in kot vodni biser bogati življenje tudi našim zanamcem." Podobno je dr. Matjaž Duh o junijskem ustvarjanju na otoku ljubezni v Ižakovcih dejal, da kraj likovnega srečanja ob Muri ni bil izbran naključno, saj je večina članov likovnega društva podpornikov akcije za Muro brez elektrarn. „Tako za člane likovnega društva kot za druge ljubitelje narave velja Mura za nekaj posebnega, mističnega in skoraj eksotičnega, kot pravijo domačini. Pravijo tudi, da je Mura taka reka, da se najprej hodi k njej, potlej pa se jo nosi s sabo," je med drugim menil Duh.
„Žal še manjka zavedanja, da smo ljudje samo sestavni del narave! Brezobzirni posegi v naravo, z namenom njenega nesmiselnega izčrpavanja, so po svetu že terjali davek – narava vrača udarce! Bo človek krvnik naši reki Muri? Se bo čudovita Mura spremenila v pokrajino betonskih jezov? Zato LD Gornja Radgona podpiramo kampanjo za ohranitev naše reke Mure. Živeti v harmoniji z naravo je naše načelo. Živimo ob Muri in z njo. Vsem, predvsem pa nam Pomurcem, je Mura veliko dala in daje vsak dan. Ljudje ob Muri skozi zgodovino s svojimi rokami obdelujejo polja ob reki in njene nabrežine in reka je del življenja številnih generacij ob enkrat tiho tekoči drugič divje deroči Muri. Človek je vedno hotel ukrotiti reko, da mu ne bi poplavljala in odnašala sadov dela, zavedal pa se je, da je narava nad njim in spoštoval je njene spremembe in zakone. Ta čudoviti biotop je zatočišče mnogih živali, še posebej ptic in rib, čudovito okolje za sprostitev, priložnost za razvoj turizma - z zajezitvami postane okolje umetno in pristna narava izgine, preoblikovana je vsa prvobitna pokrajina. Ali moramo v dobi hitrega razvoja tehnologij in potreb po energiji res uničiti vso lepoto in spremeniti pokrajino v neke umetne tvorbe? Odločno nasprotujemo izgradnjam elektrarn, ker želimo, da se ohrani naravni habitat in neokrnjena rodovitna pokrajina. Naj Mura svobodno teče in kot vodni biser lepša in bogati življenje tudi zanamcem", je ob otvoritvi razstave še dejala Tatjana Mijatović.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Gornja Radgona gosti zanimivo potujočo razstavo