Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Katica in Peter Leopold sta obhajala zlati pir

Zlata poroka LeopoldV mesecu decembru, ko je nekako največ takšnih in drugačnih praznovanj, sta poseben dogodek obeležila tudi Katica in Peter Leopold iz Svete Trojice v Slovenskih goricah. V krogu domačih in prijateljev sta namreč praznovala zlato poroko, svojo 50 letno zakonsko zvestobo sta potrdila s civilnim in cerkvenim obredom. Prvega je v domači samostanski kleti opravil župan občine Sv. Trojica David Klobasa, njuno življenjsko zgodbo pa je predstavila Barbara Cvetko Škrlec. Ob tej priliki jima je župan čestital, ter izročil darilo in spominsko listino. Slavje je pesmijo: »Ne bodi kot drugi«, polepšala njuna vnukinja Ines Leopold.

Iz samostanske kleti v bližnjo cerkev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Davor Dolenčić predstavlja „Panonski zid"

 

Radgonski kulturni hram gosti enkratno razstavo lendavskega fotografa

Foto razstava Davor DolenčičVse do 1. aprila je v galeriji Kulturnega doma Gornja Radgona na ogled zanimiva fotografska razstava uglednega fotografskega mojstra iz Lendave, Davorja Dolenčića. Razstava, ki jo je pripravil Fotoklub Proportio divina nosi zanimiv naslov: Panonski zid, saj so fotografije deset let nastajale v Sloveniji, na Hrvaškem in na Madžarskem, kjer so tu in tam še ostale stare, sto in več let stare cimprane hiše. Zato so fotografije zgodovinsko gradivo, ki kaže, kako so nekoč gradili hiše, katere so ometavali z ilovico – blatom.

Ob otvoritvi same razstave, ki je dejansko nekaj posebnega, a je zraven bila le peščica ljubiteljev dobre fotografije, je prisotne pozdravila predstavnica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, Manja Šturm Dolinšek. Poleg avtorja, ki je nekaj besed spregovoril o nastanku fotografij in sploh ljubezni do fotografske umetnosti, je o Dolenčiću in razstavi spregovoril predsednik radgonskega Fotokluba Proportio divina Ivo Borko, ki je razstavo tudi odprl.
Avtor razstave Davor Dolenčić se je rodil leta 1971 v Prelogu (Hrvaška). Fotografirati je začel kot avtodidakt, vendar se je zelo hitro vključil v FK Čakovec, kjer je bil kasneje celo predsednik kluba. Sedaj je član in predsednik Fotografskega društva Pannonia iz Lendave, katerega najbolj prepoznavni projekt je vsakoletni mednarodni fotografski salon »Pannonia Reflections«. Čeprav so področja njegovega umetniškega izražanja zelo široka in raznolika ga kot avtorja najbolj definirajo serije fotografij: Osamljeno drevo, Impresije gozda, Panonski zid... Razstava v Gornji Radgoni je njegova tretja samostojna, sodeloval pa je tudi na 13 klubskih skupinskih razstavah Fotokluba Čakovec in na več kot 30 žiriranih razstavah doma in po svetu. Na podlagi doseženih rezultatov mu je FIAP podelil razstavljalski naslov Artist FIAP (AFIAP). Dolenčić živi in ustvarja v Lendavi.
Kot poudarja Sandra Habjanič, univ. dipl. etnologinja in umetnostna zgodovinarka, cikel fotografij Dolenčićevega Panonskega zidu se spogleduje s sledovi dela človeških rok in namiguje na produkt, ki je ali bi lahko bil samostojna, sebi zadostna enota na eni, ali pa člen v verigi elementov, vključenih v neko večjo celoto, tako kot se zid oz. stena vključuje in s tem determinira stavbo, na drugi strani. Težo zidu kot asociacijo nečesa kar omejuje, razdvaja in ločuje, a tudi ščiti in varuje, osvobaja Dolenčić že v naslovu, ko besedi »zid« doda pridevnik »panonski« in s tem energijo širine, povezovanja, ravnine in horizontalne neskončnosti odprtega panonskega prostora. Še obstoječim državno-formalnim mejam tega dela Evrope, ki jih podzavest enači z zidom in ki jih um predalčka s poimenovanji »slovensko«, »hrvaško«, »madžarsko«, se fotografova zavest osredotoča na povezovanje, združevanje, spoštovanje, sodelovanje, odprtost, pa tudi na melanholijo, otožnost in podoživljanje že doživetega, obujanje že (skoraj) pozabljenega. "V fotografski objektiv lovi sledi nekdanjega življenja (majhno, nezastrto okno, ki sramežljivo in skromno zre v opazovalca odpadajočega glineno-slamnatega ometa stare, hirajoče hiške) in življenje samo (lesenih desk oprijemajoče se rastlinske vitice). Ovekoveča preteklost in balzamira sedanjost, hkrati pa se spoštljivo priklanja minljivosti, ko v njej išče in tudi najde lepoto: zlomljena polknica, odpadajoč omet, preperela, posušena in razpokana glina, trohnenje lesa in gnijoča slama zaživijo na Dolenčićevih fotografijah v veličini umetnine, ki se v primeru Rdečega triptiha spremeni skorajda že v abstraktno, z oljnimi barvami poslikano slikarsko platno, v primeru Črne slike pa s svojim neverjetnim občutkom za trodimenzionalnost, v prostostoječo inštalacijo. Z obema deloma se fotograf tako zelo nazorno odmakne od figuraličnih in zgolj estetsko postavljenih kompozicij, da se zastavlja vprašanje, ali se bo k njim sploh še vračal", ocenjuje Habjaničeva.
Preskok iz »obrtniško« dodelane in z etnološko motiviko obarvane fotografije do umetniško izvirne, svobodo avtorja in opazovalca zahtevajoče kompozicije je tako velik, da napoveduje avtorjevo metamorfozo – kam in kako, bodo pokazala šele Dolenčićeva bodoča dela. In prav slednja se nadaljuje, saj kot je dejal sam, dokler bodo stale „cimprače, jih bo tudi fotografiral"

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Davor Dolenčić predstavlja „Panonski zid"