Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Davor Dolenčić predstavlja „Panonski zid"

 

Radgonski kulturni hram gosti enkratno razstavo lendavskega fotografa

Foto razstava Davor DolenčičVse do 1. aprila je v galeriji Kulturnega doma Gornja Radgona na ogled zanimiva fotografska razstava uglednega fotografskega mojstra iz Lendave, Davorja Dolenčića. Razstava, ki jo je pripravil Fotoklub Proportio divina nosi zanimiv naslov: Panonski zid, saj so fotografije deset let nastajale v Sloveniji, na Hrvaškem in na Madžarskem, kjer so tu in tam še ostale stare, sto in več let stare cimprane hiše. Zato so fotografije zgodovinsko gradivo, ki kaže, kako so nekoč gradili hiše, katere so ometavali z ilovico – blatom.

Ob otvoritvi same razstave, ki je dejansko nekaj posebnega, a je zraven bila le peščica ljubiteljev dobre fotografije, je prisotne pozdravila predstavnica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, Manja Šturm Dolinšek. Poleg avtorja, ki je nekaj besed spregovoril o nastanku fotografij in sploh ljubezni do fotografske umetnosti, je o Dolenčiću in razstavi spregovoril predsednik radgonskega Fotokluba Proportio divina Ivo Borko, ki je razstavo tudi odprl.
Avtor razstave Davor Dolenčić se je rodil leta 1971 v Prelogu (Hrvaška). Fotografirati je začel kot avtodidakt, vendar se je zelo hitro vključil v FK Čakovec, kjer je bil kasneje celo predsednik kluba. Sedaj je član in predsednik Fotografskega društva Pannonia iz Lendave, katerega najbolj prepoznavni projekt je vsakoletni mednarodni fotografski salon »Pannonia Reflections«. Čeprav so področja njegovega umetniškega izražanja zelo široka in raznolika ga kot avtorja najbolj definirajo serije fotografij: Osamljeno drevo, Impresije gozda, Panonski zid... Razstava v Gornji Radgoni je njegova tretja samostojna, sodeloval pa je tudi na 13 klubskih skupinskih razstavah Fotokluba Čakovec in na več kot 30 žiriranih razstavah doma in po svetu. Na podlagi doseženih rezultatov mu je FIAP podelil razstavljalski naslov Artist FIAP (AFIAP). Dolenčić živi in ustvarja v Lendavi.
Kot poudarja Sandra Habjanič, univ. dipl. etnologinja in umetnostna zgodovinarka, cikel fotografij Dolenčićevega Panonskega zidu se spogleduje s sledovi dela človeških rok in namiguje na produkt, ki je ali bi lahko bil samostojna, sebi zadostna enota na eni, ali pa člen v verigi elementov, vključenih v neko večjo celoto, tako kot se zid oz. stena vključuje in s tem determinira stavbo, na drugi strani. Težo zidu kot asociacijo nečesa kar omejuje, razdvaja in ločuje, a tudi ščiti in varuje, osvobaja Dolenčić že v naslovu, ko besedi »zid« doda pridevnik »panonski« in s tem energijo širine, povezovanja, ravnine in horizontalne neskončnosti odprtega panonskega prostora. Še obstoječim državno-formalnim mejam tega dela Evrope, ki jih podzavest enači z zidom in ki jih um predalčka s poimenovanji »slovensko«, »hrvaško«, »madžarsko«, se fotografova zavest osredotoča na povezovanje, združevanje, spoštovanje, sodelovanje, odprtost, pa tudi na melanholijo, otožnost in podoživljanje že doživetega, obujanje že (skoraj) pozabljenega. "V fotografski objektiv lovi sledi nekdanjega življenja (majhno, nezastrto okno, ki sramežljivo in skromno zre v opazovalca odpadajočega glineno-slamnatega ometa stare, hirajoče hiške) in življenje samo (lesenih desk oprijemajoče se rastlinske vitice). Ovekoveča preteklost in balzamira sedanjost, hkrati pa se spoštljivo priklanja minljivosti, ko v njej išče in tudi najde lepoto: zlomljena polknica, odpadajoč omet, preperela, posušena in razpokana glina, trohnenje lesa in gnijoča slama zaživijo na Dolenčićevih fotografijah v veličini umetnine, ki se v primeru Rdečega triptiha spremeni skorajda že v abstraktno, z oljnimi barvami poslikano slikarsko platno, v primeru Črne slike pa s svojim neverjetnim občutkom za trodimenzionalnost, v prostostoječo inštalacijo. Z obema deloma se fotograf tako zelo nazorno odmakne od figuraličnih in zgolj estetsko postavljenih kompozicij, da se zastavlja vprašanje, ali se bo k njim sploh še vračal", ocenjuje Habjaničeva.
Preskok iz »obrtniško« dodelane in z etnološko motiviko obarvane fotografije do umetniško izvirne, svobodo avtorja in opazovalca zahtevajoče kompozicije je tako velik, da napoveduje avtorjevo metamorfozo – kam in kako, bodo pokazala šele Dolenčićeva bodoča dela. In prav slednja se nadaljuje, saj kot je dejal sam, dokler bodo stale „cimprače, jih bo tudi fotografiral"

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Davor Dolenčić predstavlja „Panonski zid"