Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Davor Dolenčić predstavlja „Panonski zid"

 

Radgonski kulturni hram gosti enkratno razstavo lendavskega fotografa

Foto razstava Davor DolenčičVse do 1. aprila je v galeriji Kulturnega doma Gornja Radgona na ogled zanimiva fotografska razstava uglednega fotografskega mojstra iz Lendave, Davorja Dolenčića. Razstava, ki jo je pripravil Fotoklub Proportio divina nosi zanimiv naslov: Panonski zid, saj so fotografije deset let nastajale v Sloveniji, na Hrvaškem in na Madžarskem, kjer so tu in tam še ostale stare, sto in več let stare cimprane hiše. Zato so fotografije zgodovinsko gradivo, ki kaže, kako so nekoč gradili hiše, katere so ometavali z ilovico – blatom.

Ob otvoritvi same razstave, ki je dejansko nekaj posebnega, a je zraven bila le peščica ljubiteljev dobre fotografije, je prisotne pozdravila predstavnica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, Manja Šturm Dolinšek. Poleg avtorja, ki je nekaj besed spregovoril o nastanku fotografij in sploh ljubezni do fotografske umetnosti, je o Dolenčiću in razstavi spregovoril predsednik radgonskega Fotokluba Proportio divina Ivo Borko, ki je razstavo tudi odprl.
Avtor razstave Davor Dolenčić se je rodil leta 1971 v Prelogu (Hrvaška). Fotografirati je začel kot avtodidakt, vendar se je zelo hitro vključil v FK Čakovec, kjer je bil kasneje celo predsednik kluba. Sedaj je član in predsednik Fotografskega društva Pannonia iz Lendave, katerega najbolj prepoznavni projekt je vsakoletni mednarodni fotografski salon »Pannonia Reflections«. Čeprav so področja njegovega umetniškega izražanja zelo široka in raznolika ga kot avtorja najbolj definirajo serije fotografij: Osamljeno drevo, Impresije gozda, Panonski zid... Razstava v Gornji Radgoni je njegova tretja samostojna, sodeloval pa je tudi na 13 klubskih skupinskih razstavah Fotokluba Čakovec in na več kot 30 žiriranih razstavah doma in po svetu. Na podlagi doseženih rezultatov mu je FIAP podelil razstavljalski naslov Artist FIAP (AFIAP). Dolenčić živi in ustvarja v Lendavi.
Kot poudarja Sandra Habjanič, univ. dipl. etnologinja in umetnostna zgodovinarka, cikel fotografij Dolenčićevega Panonskega zidu se spogleduje s sledovi dela človeških rok in namiguje na produkt, ki je ali bi lahko bil samostojna, sebi zadostna enota na eni, ali pa člen v verigi elementov, vključenih v neko večjo celoto, tako kot se zid oz. stena vključuje in s tem determinira stavbo, na drugi strani. Težo zidu kot asociacijo nečesa kar omejuje, razdvaja in ločuje, a tudi ščiti in varuje, osvobaja Dolenčić že v naslovu, ko besedi »zid« doda pridevnik »panonski« in s tem energijo širine, povezovanja, ravnine in horizontalne neskončnosti odprtega panonskega prostora. Še obstoječim državno-formalnim mejam tega dela Evrope, ki jih podzavest enači z zidom in ki jih um predalčka s poimenovanji »slovensko«, »hrvaško«, »madžarsko«, se fotografova zavest osredotoča na povezovanje, združevanje, spoštovanje, sodelovanje, odprtost, pa tudi na melanholijo, otožnost in podoživljanje že doživetega, obujanje že (skoraj) pozabljenega. "V fotografski objektiv lovi sledi nekdanjega življenja (majhno, nezastrto okno, ki sramežljivo in skromno zre v opazovalca odpadajočega glineno-slamnatega ometa stare, hirajoče hiške) in življenje samo (lesenih desk oprijemajoče se rastlinske vitice). Ovekoveča preteklost in balzamira sedanjost, hkrati pa se spoštljivo priklanja minljivosti, ko v njej išče in tudi najde lepoto: zlomljena polknica, odpadajoč omet, preperela, posušena in razpokana glina, trohnenje lesa in gnijoča slama zaživijo na Dolenčićevih fotografijah v veličini umetnine, ki se v primeru Rdečega triptiha spremeni skorajda že v abstraktno, z oljnimi barvami poslikano slikarsko platno, v primeru Črne slike pa s svojim neverjetnim občutkom za trodimenzionalnost, v prostostoječo inštalacijo. Z obema deloma se fotograf tako zelo nazorno odmakne od figuraličnih in zgolj estetsko postavljenih kompozicij, da se zastavlja vprašanje, ali se bo k njim sploh še vračal", ocenjuje Habjaničeva.
Preskok iz »obrtniško« dodelane in z etnološko motiviko obarvane fotografije do umetniško izvirne, svobodo avtorja in opazovalca zahtevajoče kompozicije je tako velik, da napoveduje avtorjevo metamorfozo – kam in kako, bodo pokazala šele Dolenčićeva bodoča dela. In prav slednja se nadaljuje, saj kot je dejal sam, dokler bodo stale „cimprače, jih bo tudi fotografiral"

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Davor Dolenčić predstavlja „Panonski zid"