Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Učimo se zato, da bi znali živeti z drugimi

 

V spominski hiši Šaruga se predstavlja dolgoletni pedagog in kulturnik, Anton Rovšnik

Tone Rovšnik razstavaPrvi konec tedna v letošnjem aprilu je bilo še posebej prijetno v spominski hiši Šarugovih v Meleh pri Gornji Radgoni, kjer se je v literarni, filmski in še posebej likovni umetnosti predstavila ena najbolj znanih in najbolj kulturno ustvarjalnih radgonskih družin – Rovšnikovi, ki ustvarja na področju: glasbe, literature, slikarstva, scenskega dela, filmske umetnosti ipd.. Predstavile so se pravzaprav tri generacije, v ospredju pa je vsekakor bilo odprtje retrospektivne razstave slikarskih del očeta družine Toneta Rovšnika.

Na zanimivem dogodku, ki se ga je udeležilo veliko prijateljev družine Rovšnik ter drugih ljubiteljev kulture, povezovala pa ga je prav tako pedagoginja in kulturnica, Milena M. Reščič, so najprej prebrali nekaj prispevkov žene, mame in babice Slavice Rovšnik, iz njene literarne zbirke Metulj pozimi. Njena dela je prebiral kar mož Tone. Prikazali so tudi inserte iz zadnje filmske uspešnice sina Vasje Rovšnika, filma „Oto". Prav tako so razložili, kako je Tone, seveda z dovoljenjem norveških oblasti „ponaredil" originalno uspešnico Munchov „Krik", ki je bila „ukradena" v filmu Oto. Šele nato je sledilo odprtje Rovšnikove razstave, ki bo na ogled vse do 5. junija, tam pa bo možno videti tudi nekaj lepih risbic njegovih treh majhnih vnukinj: Ele, Ave in Lili.
Ker je dogodek potekal na dan napada Nemčije na Jugoslavijo v 2. svetovni vojni, so se spomnili tudi družinskega botra in prijatelja, takratnega radgonskega župnika Gaberca, ki je bil gotovo prva žrtev med duhovniki v Sloveniji med takratno morijo. Ustrelili so ga Nemci, ki so zgodaj na velikonočno nedeljo pridrveli čez radgonski most. In tudi Tone Rovšnik, ki je bil učitelj zemljepisa in zgodovine, je bil rojen na Koroškem, kjer je njegova ožja in širša družina, prav tako bila ukleščena v kruto izničevanje slovenskega prebivalstva. „Zato bodimo veseli in zadovoljni, da lahko živimo v prijaznejšem času in govorimo svoj materni jezik", je med drugim povedala Milena M. Reščič, ki je prisotne povabila tudi, da naj si ogledajo tudi spominska prostora posvečena spominu na njena starša, Mileno in Ferija Šarugo, ustvarjalca in poustvarjalca ljudske kulture v tem obmejnem delu Slovenije. Kljub vsemu se je vse najbolj vrtelo okrog Antona Rovšnika, ki je torej uspešen ustvarjalec na številnih kulturnih področjih. Najbolj je bil vedno predan likovni dejavnosti, in že leta 1973 se je včlanil v Likovno društvo Radgona, ko je imel tudi svojo prvo razstavo, kasneje pa več kot 40. Njegova slikarska dela so pretežno olje na platnu in nam predstavljajo svet pokrajin, tihožitij in antropomorfne figuralike. V Rovšnikovem „likovnem krožku" sedaj že sodelujejo tudi vse tri njegove vnukinje, čeprav je najmlajša komajda pošteno shodila...
Anton Rovšnik, ki je ob 20. občinskem prazniku Občine Gornja Radgona, za leto 2015, med drugimi visokimi priznanji, prejel tudi Nagrado akademika dr. Antona Trstenjaka za življenjsko delo na področju kulture, izobraževanja, športa in drugih področij dela, je bil rojen takoj po najhujši moriji v prejšnjem stoletju, 2. svetovni vojni, v Velenju. Otroška leta je preživel v Črni na Koroškem, kjer je obiskoval osnovno šolo in nato gimnazijo v Ravnah na Koroškem. Vmes pa je seveda, ker je potreboval sredstva za šolanje, delal marsikaj, med drugim tudi v rudniku. Leta 1966 se je vpisal na Pedagoško akademijo v Mariboru, smer zgodovina – geografija, kar je tudi v roku zaključil in diplomiral, in se je s Koroške dokončno preselil v Pomurje. Svoje prvo delovno mesto je nastopil 1. septembra 1968, in sicer na OŠ Negova, po odsluženju vojaškega roka pa je poučeval na OŠ Stogovci. Z delom ravnatelja OŠ Karel Destovnik Kajuh, Apače je pričel 1. decembra 1978 in po nepolnih osmih mandatih z ravnateljevanjem na OŠ Apače zaključil s 30. novembrom 2009, z odhodom v pokoj. Od skupno polnih 40 let pedagoškega dela je Anton Rovšnik 31 let ravnateljeval na OŠ Apače, po letu 2008 pa še poleg OŠ v vrtcu Apače.
Leta 1968 se je preslil na radgonsko območje, in sicer najprej v Negovo, nato Apače, pozneje pa se je z družino preselil v Gornjo Radgono, kjer sta si z ženo, poleg njene domačije na Partizanski cesti, tik ob središču mesta, postavila svoje domovanje. Vseskozi, od prihoda na prvo delovno mesto v Negovo, do odhoda v pokoj, je občan občine Gornja Radgona, kjer je več kot štiri desetletja opravljal razne politične funkcije, in sicer v letih 1981-1984 podpredsednika Občine Gornja Radgona, v letih 1998-2002 občinskega svetnika. Bolj kot politik, je bil Anton športni in kulturni ustvarjalec. Kot kulturni ustvarjalec se je ukvarjal s pisanjem besedil recitalov, z lutkovno dejavnostjo v okviru takratnega Kulturnega društva Svoboda Apače, z likovnim ustvarjanjem v okviru Likovnega društva Gornja Radgona, udeleževal se je takratnih Elradovih likovnih kolonij, s prvo razstavo leta 1973 v Gornji Radgoni, nato pa preko 40 samostojnimi razstavami doma in v tujini. Organiziral je likovne kolonije za učence osnovnih šol v okviru Zveze kulturnih organizacij občine Gornja Radgona. Ob tem je organiziral preko 50 kulturnih prireditev, promocijskih srečanj, koncertov in proslav.
Ukvarjal se je z ljudsko glasbo; bil je vodja skupine ljudskih godcev »Cugari« iz Apač, s katero so prepotovali velik del Slovenije, pa tudi sosednje Avstrije. Udeležili so se finalnega srečanja ljudskih godcev in pevcev Slovenije v Šmartnem na Pohorju (leta 1992), dve leti za tem pa prireditve Zlata harmonika Ljubečne. Nepogrešljivi so bili na občinskih kulturnih prireditvah. Kot športnik se je aktivno ukvarjal z nogometom in odbojko, v okviru TVD Partizan Apače, kjer je predsedoval 12 let in organiziral vrsto športnih prireditev. V tem obdobju je bil izbran za športnika leta med veterani Občine Gornja Radgona. Njegova posebna ljubezen pa je bila povezana z raziskovanjem in spoznavanjem zgodovinske preteklosti, predvsem domačega okolja, pa tudi in širše. Na apaški šoli je bil začetnik ekološkega osveščanja, v kar ga je pripeljala problematika onesnažene pitne vode. Za zaslužni projekt je šola leta 2003 prejela certifikat evropske eko-šole; projekt je postal vsakoletna praksa, šola pa se je leta 2007 vključila v tabor zdravih šol.
Poleg Nagrade akademika Antona Trstenjaka, je Anton Rovšnik prejel celo vrsto priznanj, med njimi so: leta 1982 - priznanje skupščine Občina Gornja Radgona, za izredne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja; leta 1986 - Šilihovo nagrado Občinske izobraževalne skupnosti Gornja Radgona, za uspešno delo na vzgojno izobraževalnem področju; Leta 2008 - Spominska plaketa Nogometnega kluba Apače, ob 60-letnici organiziranega športa v Apaški dolini; Leta 2009 - Spominska plaketa Dan prijateljev športa, od Društva za šport in rekreacijo Apače; Leta 2009 - Zlata spominska plaketa OS Apače, za uspešno 30-letno ravnateljevanje...
Ob vsem tem ima gotovo veliko veljavo misel Korošca, ki je zaznamoval eno obdobje na radgonskem področju: Učimo se zato, da bi znali živeti z drugimi! S temi besedami, v svojem značilnem izjemno sugestivnem načinu, je segel globoko v srce vsem obiskovalcem v polni dvorani Oljarne Šaruga, kjer so sedaj na ogled njegove umetnine. Z besedami je sicer želel opozoriti tudi na ljudi, ki v zadnjih letih, ne po svoji krivdi, mimo nas, iz pekla, bežijo trebuhom za kruhom, v boljšo prihodnost!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Učimo se zato, da bi znali živeti z drugimi