Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Učimo se zato, da bi znali živeti z drugimi

 

V spominski hiši Šaruga se predstavlja dolgoletni pedagog in kulturnik, Anton Rovšnik

Tone Rovšnik razstavaPrvi konec tedna v letošnjem aprilu je bilo še posebej prijetno v spominski hiši Šarugovih v Meleh pri Gornji Radgoni, kjer se je v literarni, filmski in še posebej likovni umetnosti predstavila ena najbolj znanih in najbolj kulturno ustvarjalnih radgonskih družin – Rovšnikovi, ki ustvarja na področju: glasbe, literature, slikarstva, scenskega dela, filmske umetnosti ipd.. Predstavile so se pravzaprav tri generacije, v ospredju pa je vsekakor bilo odprtje retrospektivne razstave slikarskih del očeta družine Toneta Rovšnika.

Na zanimivem dogodku, ki se ga je udeležilo veliko prijateljev družine Rovšnik ter drugih ljubiteljev kulture, povezovala pa ga je prav tako pedagoginja in kulturnica, Milena M. Reščič, so najprej prebrali nekaj prispevkov žene, mame in babice Slavice Rovšnik, iz njene literarne zbirke Metulj pozimi. Njena dela je prebiral kar mož Tone. Prikazali so tudi inserte iz zadnje filmske uspešnice sina Vasje Rovšnika, filma „Oto". Prav tako so razložili, kako je Tone, seveda z dovoljenjem norveških oblasti „ponaredil" originalno uspešnico Munchov „Krik", ki je bila „ukradena" v filmu Oto. Šele nato je sledilo odprtje Rovšnikove razstave, ki bo na ogled vse do 5. junija, tam pa bo možno videti tudi nekaj lepih risbic njegovih treh majhnih vnukinj: Ele, Ave in Lili.
Ker je dogodek potekal na dan napada Nemčije na Jugoslavijo v 2. svetovni vojni, so se spomnili tudi družinskega botra in prijatelja, takratnega radgonskega župnika Gaberca, ki je bil gotovo prva žrtev med duhovniki v Sloveniji med takratno morijo. Ustrelili so ga Nemci, ki so zgodaj na velikonočno nedeljo pridrveli čez radgonski most. In tudi Tone Rovšnik, ki je bil učitelj zemljepisa in zgodovine, je bil rojen na Koroškem, kjer je njegova ožja in širša družina, prav tako bila ukleščena v kruto izničevanje slovenskega prebivalstva. „Zato bodimo veseli in zadovoljni, da lahko živimo v prijaznejšem času in govorimo svoj materni jezik", je med drugim povedala Milena M. Reščič, ki je prisotne povabila tudi, da naj si ogledajo tudi spominska prostora posvečena spominu na njena starša, Mileno in Ferija Šarugo, ustvarjalca in poustvarjalca ljudske kulture v tem obmejnem delu Slovenije. Kljub vsemu se je vse najbolj vrtelo okrog Antona Rovšnika, ki je torej uspešen ustvarjalec na številnih kulturnih področjih. Najbolj je bil vedno predan likovni dejavnosti, in že leta 1973 se je včlanil v Likovno društvo Radgona, ko je imel tudi svojo prvo razstavo, kasneje pa več kot 40. Njegova slikarska dela so pretežno olje na platnu in nam predstavljajo svet pokrajin, tihožitij in antropomorfne figuralike. V Rovšnikovem „likovnem krožku" sedaj že sodelujejo tudi vse tri njegove vnukinje, čeprav je najmlajša komajda pošteno shodila...
Anton Rovšnik, ki je ob 20. občinskem prazniku Občine Gornja Radgona, za leto 2015, med drugimi visokimi priznanji, prejel tudi Nagrado akademika dr. Antona Trstenjaka za življenjsko delo na področju kulture, izobraževanja, športa in drugih področij dela, je bil rojen takoj po najhujši moriji v prejšnjem stoletju, 2. svetovni vojni, v Velenju. Otroška leta je preživel v Črni na Koroškem, kjer je obiskoval osnovno šolo in nato gimnazijo v Ravnah na Koroškem. Vmes pa je seveda, ker je potreboval sredstva za šolanje, delal marsikaj, med drugim tudi v rudniku. Leta 1966 se je vpisal na Pedagoško akademijo v Mariboru, smer zgodovina – geografija, kar je tudi v roku zaključil in diplomiral, in se je s Koroške dokončno preselil v Pomurje. Svoje prvo delovno mesto je nastopil 1. septembra 1968, in sicer na OŠ Negova, po odsluženju vojaškega roka pa je poučeval na OŠ Stogovci. Z delom ravnatelja OŠ Karel Destovnik Kajuh, Apače je pričel 1. decembra 1978 in po nepolnih osmih mandatih z ravnateljevanjem na OŠ Apače zaključil s 30. novembrom 2009, z odhodom v pokoj. Od skupno polnih 40 let pedagoškega dela je Anton Rovšnik 31 let ravnateljeval na OŠ Apače, po letu 2008 pa še poleg OŠ v vrtcu Apače.
Leta 1968 se je preslil na radgonsko območje, in sicer najprej v Negovo, nato Apače, pozneje pa se je z družino preselil v Gornjo Radgono, kjer sta si z ženo, poleg njene domačije na Partizanski cesti, tik ob središču mesta, postavila svoje domovanje. Vseskozi, od prihoda na prvo delovno mesto v Negovo, do odhoda v pokoj, je občan občine Gornja Radgona, kjer je več kot štiri desetletja opravljal razne politične funkcije, in sicer v letih 1981-1984 podpredsednika Občine Gornja Radgona, v letih 1998-2002 občinskega svetnika. Bolj kot politik, je bil Anton športni in kulturni ustvarjalec. Kot kulturni ustvarjalec se je ukvarjal s pisanjem besedil recitalov, z lutkovno dejavnostjo v okviru takratnega Kulturnega društva Svoboda Apače, z likovnim ustvarjanjem v okviru Likovnega društva Gornja Radgona, udeleževal se je takratnih Elradovih likovnih kolonij, s prvo razstavo leta 1973 v Gornji Radgoni, nato pa preko 40 samostojnimi razstavami doma in v tujini. Organiziral je likovne kolonije za učence osnovnih šol v okviru Zveze kulturnih organizacij občine Gornja Radgona. Ob tem je organiziral preko 50 kulturnih prireditev, promocijskih srečanj, koncertov in proslav.
Ukvarjal se je z ljudsko glasbo; bil je vodja skupine ljudskih godcev »Cugari« iz Apač, s katero so prepotovali velik del Slovenije, pa tudi sosednje Avstrije. Udeležili so se finalnega srečanja ljudskih godcev in pevcev Slovenije v Šmartnem na Pohorju (leta 1992), dve leti za tem pa prireditve Zlata harmonika Ljubečne. Nepogrešljivi so bili na občinskih kulturnih prireditvah. Kot športnik se je aktivno ukvarjal z nogometom in odbojko, v okviru TVD Partizan Apače, kjer je predsedoval 12 let in organiziral vrsto športnih prireditev. V tem obdobju je bil izbran za športnika leta med veterani Občine Gornja Radgona. Njegova posebna ljubezen pa je bila povezana z raziskovanjem in spoznavanjem zgodovinske preteklosti, predvsem domačega okolja, pa tudi in širše. Na apaški šoli je bil začetnik ekološkega osveščanja, v kar ga je pripeljala problematika onesnažene pitne vode. Za zaslužni projekt je šola leta 2003 prejela certifikat evropske eko-šole; projekt je postal vsakoletna praksa, šola pa se je leta 2007 vključila v tabor zdravih šol.
Poleg Nagrade akademika Antona Trstenjaka, je Anton Rovšnik prejel celo vrsto priznanj, med njimi so: leta 1982 - priznanje skupščine Občina Gornja Radgona, za izredne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja; leta 1986 - Šilihovo nagrado Občinske izobraževalne skupnosti Gornja Radgona, za uspešno delo na vzgojno izobraževalnem področju; Leta 2008 - Spominska plaketa Nogometnega kluba Apače, ob 60-letnici organiziranega športa v Apaški dolini; Leta 2009 - Spominska plaketa Dan prijateljev športa, od Društva za šport in rekreacijo Apače; Leta 2009 - Zlata spominska plaketa OS Apače, za uspešno 30-letno ravnateljevanje...
Ob vsem tem ima gotovo veliko veljavo misel Korošca, ki je zaznamoval eno obdobje na radgonskem področju: Učimo se zato, da bi znali živeti z drugimi! S temi besedami, v svojem značilnem izjemno sugestivnem načinu, je segel globoko v srce vsem obiskovalcem v polni dvorani Oljarne Šaruga, kjer so sedaj na ogled njegove umetnine. Z besedami je sicer želel opozoriti tudi na ljudi, ki v zadnjih letih, ne po svoji krivdi, mimo nas, iz pekla, bežijo trebuhom za kruhom, v boljšo prihodnost!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Učimo se zato, da bi znali živeti z drugimi