Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

S kulturo obeležili svetovni dan zemlje

 

V Radencih odprli razstavo domače umetnice Albine Kragelj, prisluhnili ekologu, umetnostnem zgodovinarju, kántávtru...

Dan zemlje RadenciOb podpori Zdravilišča Radenci, Zveze društev Moja Mura, Kampanje rešimo Muro in še nekaterih domačih podjetnikov, je Zavod Multimedijsko informacijsko kulturno središče Radenci (MIKS'R), s posebnim kulturnim dogodkom v Zdravilišču Radenci, pripravil obeležitev svetovnega dneva zemlje. Ker se v MIKS'R zavedajo pomena planeta Zemlja, so celoten dogodek namenili ravno našemu skupnemu domu, katerega mnogi v boju za kapital zlorabijo in uničujejo. V ospredju zanimivega dogajanja, ki je pritegnil veliko število obiskovalcev iz Radencev in okolice, je odprtje slikarske razstave domačinke Albine Kragelj. Gost na odprtju razstave je bil Anton Komat, naravovarstvenik, svobodni raziskovalec, publicist evroskeptik, pisec knjig o ekologiji, pisec kolumn, avtor oddaj..., mož, ki je postal sinonim za sobivanje z naravo, ekološki ombudsman, kot so ga imenovali na prireditvi, kateremu je pripadla čast, da je tudi odprl razstavo.

Komat je aktivist, ki se zavzema tudi za ohranitev reke Mure, česar se je dotaknil tudi med svojim govorom, kjer ni izbiral besed za tiste, ki jim je malo mar za naravo in okolje, torej celotni planet, in vidijo samo kapital. Kljub temu je pozitivno spregovoril o umetnosti, kot kognitivnem pripomočku, ki je metafizično okno skozi katerega zremo nezavedno in prav zato je najvišje merilo človekove eksistence.
„Umetnost je nujna za preživetje ljudi, to je srečni amulet človeštva, je človekov podpis; je moč, ki jo ima, so sanje, ki jih živi. Le umetnost omogoča, da se identificira stvarnost. Umetnost lahko tematizira stvari, ki jih znanost ne zna obravnavati in jih nikoli ne bo znala. Umetnost ne ponuja le dostopa do resnice, temveč je resnica sama v njeni najvišji obliki" je o umetnosti še dejal Komat v svojem nagovoru zbranim. Še en gost, umetnostni zgodovinar, mag. Franc Obal pa je spregovoril predvsem o slikarki Albini Kragelj, katero spremlja že vrsto let. Dejal je, da je Albina predvsem v zadnjem desetletju zaznamovala slovenski likovni prostor, saj je pred tem živela na Švedskem. Javnosti se je predstavila s številnimi samostojnimi razstavami, veliko se pojavlja tudi na skupinskih razstavah, saj deluje v več likovnih društvih in se udeležuje likovnih srečanj in kolonij. Za svoja likovna dela je prejela več domačih in mednarodnih nagrad in priznanj. „Umetnost in povezovanje likovnih umetnikov, sploh tistih, ki jim je mar za neokrnjeno naravo je moje poslanstvo. Skozi umetnost ozaveščamo ljudi o okoljskih problematikah in spreminjamo miselnost tistih, ki v tem še ne vidijo pravega pomena. Sploh v Pomurju je problem prostotekoče reke Mure tudi družbeno politični problem, do katerega mora biti kritična tudi umetnost – meni je kot aktivni borki za Muro to še posebej blizu, zato že leta organiziram likovne akcije o teh temah", je med drugim dejala Tatjana Mijatović, slikarka, soustanoviteljica Zavoda MIKS'R in organizatorka tega dogodka, ki je dodala, da je namen Dneva zemlje, katerega praznujemo od leta 1970, ozaveščanje širše javnosti o pomenu osveščanja glede varovanja okolja in Zemlje. Po njenem bi moral biti praznik Zemlje praznik vsakega, ki živi, diha, ki hodi, ki ljubi naravo in jo spoštuje. „Naš planet je lep, a njegovo gostoljubnost izkoriščamo, ga izčrpavamo in uničujemo. Tako nas svetovni dan Zemlje opominja na to, da si moramo vsi vsak dan prizadevati za trajnostno naravnan razvoj, za zdravo okolje, okoljsko in podnebno ravnanje, ki je bolj prijazno planetu", je dodala.
Za glasbeni del dogodka je poskrbel glasbenik – prleška düša, Tadej Vesenjak, kantavtor, ki poje o domači zemlji, o tukaj živečih ljudeh, o naravi. Poleg številnih avtorskih besedil je uglasbil veliko pesmi prleškega pisca Marka Kočarja. Vesenjak je sodeloval tudi v neštetih akcijah, ki so bile pripravljene z namenom ohranjevanja reke Mure. V Radencih je tokrat zapel pesmi, katerim navdih je domača zemlja in domači ljudje.
Sicer pa tudi tematika tokratne razstave je predvsem povezana z zemljo in naravo, o avtorici pa le: Domačinka, Radenčanka, slikarka Albina Kragelj, je rojena Celjanka, ki se je po dvajsetih letih službovanja v podjetju Gradis v Ljubljani preselila v Radence in od tukaj leta 1993 odšla v Göteburg na Švedsko. Želja po izobraževanju na likovnem področju jo je spremljala že od malih nog. Prav na Švedskem si je nabrala največ likovnega znanja, saj je obiskovala različne tečaje in celo triletno slikarsko šolo, ter opravila še dvoletni nadaljevalni študij na ABFu. Javnosti se je z razstavami predstavljala že na Švedskem, kjer je obiskovala različna likovna srečanja. Pred leti se je vrnila v Slovenijo, v Radence, kjer je pritegnila s svojimi likovnimi deli pozornost širše slovenske likovne scene. Javnosti se je samostojno predstavila s številnimi razstavami, sodeluje pa tudi pod okriljem likovnih društev v katerih deluje. Veliko se udeležuje slikarskih likovnih kolonij in drugih srečanj. Za svoja dela je prejela številne nagrade in priznanja tako na različnih ex temporih, likovnih natečajih in drugih zgodbah, ki so bile tekmovalnega značaja. Med drugim tudi pri ZLDS , kjer je tudi prejemnica certifikatov za kakovostno likovno delo... Na sami prireditvi ni veliko govorila, saj je dejala, da slike povedo več kot besede.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave S kulturo obeležili svetovni dan zemlje