Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

S kulturo obeležili svetovni dan zemlje

 

V Radencih odprli razstavo domače umetnice Albine Kragelj, prisluhnili ekologu, umetnostnem zgodovinarju, kántávtru...

Dan zemlje RadenciOb podpori Zdravilišča Radenci, Zveze društev Moja Mura, Kampanje rešimo Muro in še nekaterih domačih podjetnikov, je Zavod Multimedijsko informacijsko kulturno središče Radenci (MIKS'R), s posebnim kulturnim dogodkom v Zdravilišču Radenci, pripravil obeležitev svetovnega dneva zemlje. Ker se v MIKS'R zavedajo pomena planeta Zemlja, so celoten dogodek namenili ravno našemu skupnemu domu, katerega mnogi v boju za kapital zlorabijo in uničujejo. V ospredju zanimivega dogajanja, ki je pritegnil veliko število obiskovalcev iz Radencev in okolice, je odprtje slikarske razstave domačinke Albine Kragelj. Gost na odprtju razstave je bil Anton Komat, naravovarstvenik, svobodni raziskovalec, publicist evroskeptik, pisec knjig o ekologiji, pisec kolumn, avtor oddaj..., mož, ki je postal sinonim za sobivanje z naravo, ekološki ombudsman, kot so ga imenovali na prireditvi, kateremu je pripadla čast, da je tudi odprl razstavo.

Komat je aktivist, ki se zavzema tudi za ohranitev reke Mure, česar se je dotaknil tudi med svojim govorom, kjer ni izbiral besed za tiste, ki jim je malo mar za naravo in okolje, torej celotni planet, in vidijo samo kapital. Kljub temu je pozitivno spregovoril o umetnosti, kot kognitivnem pripomočku, ki je metafizično okno skozi katerega zremo nezavedno in prav zato je najvišje merilo človekove eksistence.
„Umetnost je nujna za preživetje ljudi, to je srečni amulet človeštva, je človekov podpis; je moč, ki jo ima, so sanje, ki jih živi. Le umetnost omogoča, da se identificira stvarnost. Umetnost lahko tematizira stvari, ki jih znanost ne zna obravnavati in jih nikoli ne bo znala. Umetnost ne ponuja le dostopa do resnice, temveč je resnica sama v njeni najvišji obliki" je o umetnosti še dejal Komat v svojem nagovoru zbranim. Še en gost, umetnostni zgodovinar, mag. Franc Obal pa je spregovoril predvsem o slikarki Albini Kragelj, katero spremlja že vrsto let. Dejal je, da je Albina predvsem v zadnjem desetletju zaznamovala slovenski likovni prostor, saj je pred tem živela na Švedskem. Javnosti se je predstavila s številnimi samostojnimi razstavami, veliko se pojavlja tudi na skupinskih razstavah, saj deluje v več likovnih društvih in se udeležuje likovnih srečanj in kolonij. Za svoja likovna dela je prejela več domačih in mednarodnih nagrad in priznanj. „Umetnost in povezovanje likovnih umetnikov, sploh tistih, ki jim je mar za neokrnjeno naravo je moje poslanstvo. Skozi umetnost ozaveščamo ljudi o okoljskih problematikah in spreminjamo miselnost tistih, ki v tem še ne vidijo pravega pomena. Sploh v Pomurju je problem prostotekoče reke Mure tudi družbeno politični problem, do katerega mora biti kritična tudi umetnost – meni je kot aktivni borki za Muro to še posebej blizu, zato že leta organiziram likovne akcije o teh temah", je med drugim dejala Tatjana Mijatović, slikarka, soustanoviteljica Zavoda MIKS'R in organizatorka tega dogodka, ki je dodala, da je namen Dneva zemlje, katerega praznujemo od leta 1970, ozaveščanje širše javnosti o pomenu osveščanja glede varovanja okolja in Zemlje. Po njenem bi moral biti praznik Zemlje praznik vsakega, ki živi, diha, ki hodi, ki ljubi naravo in jo spoštuje. „Naš planet je lep, a njegovo gostoljubnost izkoriščamo, ga izčrpavamo in uničujemo. Tako nas svetovni dan Zemlje opominja na to, da si moramo vsi vsak dan prizadevati za trajnostno naravnan razvoj, za zdravo okolje, okoljsko in podnebno ravnanje, ki je bolj prijazno planetu", je dodala.
Za glasbeni del dogodka je poskrbel glasbenik – prleška düša, Tadej Vesenjak, kantavtor, ki poje o domači zemlji, o tukaj živečih ljudeh, o naravi. Poleg številnih avtorskih besedil je uglasbil veliko pesmi prleškega pisca Marka Kočarja. Vesenjak je sodeloval tudi v neštetih akcijah, ki so bile pripravljene z namenom ohranjevanja reke Mure. V Radencih je tokrat zapel pesmi, katerim navdih je domača zemlja in domači ljudje.
Sicer pa tudi tematika tokratne razstave je predvsem povezana z zemljo in naravo, o avtorici pa le: Domačinka, Radenčanka, slikarka Albina Kragelj, je rojena Celjanka, ki se je po dvajsetih letih službovanja v podjetju Gradis v Ljubljani preselila v Radence in od tukaj leta 1993 odšla v Göteburg na Švedsko. Želja po izobraževanju na likovnem področju jo je spremljala že od malih nog. Prav na Švedskem si je nabrala največ likovnega znanja, saj je obiskovala različne tečaje in celo triletno slikarsko šolo, ter opravila še dvoletni nadaljevalni študij na ABFu. Javnosti se je z razstavami predstavljala že na Švedskem, kjer je obiskovala različna likovna srečanja. Pred leti se je vrnila v Slovenijo, v Radence, kjer je pritegnila s svojimi likovnimi deli pozornost širše slovenske likovne scene. Javnosti se je samostojno predstavila s številnimi razstavami, sodeluje pa tudi pod okriljem likovnih društev v katerih deluje. Veliko se udeležuje slikarskih likovnih kolonij in drugih srečanj. Za svoja dela je prejela številne nagrade in priznanja tako na različnih ex temporih, likovnih natečajih in drugih zgodbah, ki so bile tekmovalnega značaja. Med drugim tudi pri ZLDS , kjer je tudi prejemnica certifikatov za kakovostno likovno delo... Na sami prireditvi ni veliko govorila, saj je dejala, da slike povedo več kot besede.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave S kulturo obeležili svetovni dan zemlje