Nekdanji miličniki obiskali svojega komandirja, ki se je upokojil leta 1986

Policisti upokojenci na obiskuKar nekaj solz radosti je spontano spustil Martin Španbauer, ki bo letos jeseni napolnil 85 let, ko ga je na njegovem lepem in prijetnem domu na Noričkem Vrhu, streljaj iz Gornje Radgone, obiskalo kakšnih 20 njegovih nekdanjih sodelavcev na Policijski postaji Gornja Radgona. Na pobudo upokojene policistke Marije Rantaša so namreč policisti in administratorka, ki so bili na PP Gornja Radgona, ko se je leta 1986 upokojil njihov takratni komandir Martin Španbauer, organizirali to srečanje, ki se je začelo pri nekdanji radgonski policijski postaji na Maistrovem trgu, kjer sicer spomeniško zaščitena stavba močno propada. Po obisku pri svojem nekdanjem komandirju Španbauerju, so si ogledali tudi novo policijsko postajo, katero jim je razkazal sedanji komandir PP Gornja Radgona, Aleksander Kreslin.

Obisk upokojenih policistov PP GR

Pospravili so odpadke iz štirih vasi

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka se tudi to pomlad niso izneverili tradiciji, ko v okolju kjer delujejo in večinoma živijo, skrbijo tudi za urejenost in čistočo naravnega okolja. Tako so minulo nedeljo v popoldanskem času izvedli tradicionalno čistilno akcijo na področju Krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci v občini Gornja Radgona, kjer so pospravili štiri vasi. Več deset aktivistov se je zbralo pri prodajalni Tuš v središču Črešnjevcev in se nato razdelilo v dve skupini. Ena skupina je čistila ob glavni cesti Gornja Radgona – Ptuj, skozi Črešnjevce in Orehovce, nato čez Orehovski Vrh, do gasilskega doma PGD Zbigovci. Druga skupina pa skozi Črešnjevce mimo Holtove vile in Zbogivce, prav tako do doma PGD Zbigovci.

Turistično društvo Majolka pripravilo še eno odmevno čistilno akcijo

Ob visokem življenjskem jubileju na obisku pri Ivanki Perša z Rožičkega Vrha

Ivanka Perša jubilejDandanes, ko se ljudje med seboj vse manj obiskujejo, ko vedno nekam hitimo in ne poznamo niti najbližjih sosedov, nekaterim obisk veliko pomeni. Ob obiskih je uživala tudi Ivanka Perša, ko so jo ob njenem okoglem življenjskem jubileju, 90. rojstnem dnevu obiskali župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, ter poverjenici Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Rozina Kraner in Jožica. Čeprav je ob obisku bila v bolniški postelji, je izkazala veselje in zadovoljstvo, da jo je obiskala omenjena delegacija. Ob njeni »ortopedski« postelji, so se zbali tudi njeni najbližji, družini sinov Marjana in Draga, po izrečenih čestitkah in izročitvi darila župana in Rdečega križa, so s slavljenko tudi nazdravili. Pozneje, pri obloženi mizi, ki so jo pripravile snahe Sonja, Silva in Majda, smo lahko izvedeli veliko zanimivega iz pestrega življenja slavljenke, ki se je rodila 3. aprila 1929 na Rožičkem Vrhu.

Tudi starejši in onemogli v postelji so veseli obiskov

Radgonski lovci spregovorili o narejenem v minulem obdobju

Lovci GR zborV svojem lovskem domu v Hercegovščaku so se na 70. zboru zbrali člani in članica LD Gornja Radgona, ki se ga je udeležilo 48 (od skupno 54) članov ter nekaj gostov, med katerimi tudi domači župan, sicer tudi lovec LD Negova, Stanislav Rojko. In potem, ko so prisluhnili poročilom starešine ter komisij in referentov je radgonska zelena bratovščina, ki se je za zbor odlično pripravila, saj je vse teklo kot po loju, v ospredje postavila letošnje aktivnosti, kjer bo proslava lepega jubileja – 70. letnice obstoja in uspešnega delovanja. Med spremljanjem dogajanja na zboru, so se prisotni gostje lahko prepričali, da v radgonski LD vlada pravo tovarištvo, kjer ne poznajo ne levo, ne desno, temveč so vsi v enotni isti smeri – naprej. Zato niti ne preseneča, da je starešina Milan Kolarič izrazil zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, hkrati pa optimizem za prihodnost. Njihovo društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, je vedno dobrodošel, saj lovci poznajo samo eno barvo – to je zelena – barvo svojih lovišč.

V ospredju praznovanje 70-letnice

Želeli bi nekoga zaposliti preko javnih del

TD Sveti JurijV prostorih Turističnega društva Sv. Jurij ob Ščavnici, v starem šolskem poslopju na Stari Gori, je potekal redni letni zbor na katerem so se zbrali članice in člani društva ter gostje, med katerimi tudi župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ter predstavniki društev, ki sodelujejo s TD Sv. Jurij ob Ščavnici, med njimi tudi predsednik KD za zaščito naravne in kulturne dediščine Sv. Jurij ob Ščavnici Franci Čuš. Vsi prisotni so na zboru, ki ga je vodil Branko Gerlica, prisluhnili predsedniku društva Janezu Miru, ki je poročal o delovanju društva v minulem obdobju in nalogah za tekoče leto. Kot je dejal, je bilo delovanje društva nekoliko okrnjeno, saj niso uspeli pridobiti delavca preko javnih del, ki bi skrbel za vodenje turistične dejavnosti v društvu. Pri tem sta jim bila v veliko pomoč Edi Sedmak in Boris Kovačič, ki sta sprejemala najavljene goste.

Letni zbor TD Sv. Jurij ob Ščavnici potrdil dobro delo, toda...

Brez žensk bi vse bilo bolj siromašno

Kmečke ženske ApačeV občini Apače, kjer deluje veliko različnih društev, je med najbolj aktivnimi Društvo kmečkih žena Apače, v katerega je vključeno okoli 45 članic. Društvo, ki prihodnje leto praznuje 30 - letnico obstoja in uspešnega delovanja, vseskozi vodi prizadevna predsednica Ema Škrobar. Pod njenim dobrim vodenjem in prizadevnimi članicami, je delovanje društva zelo uspešno. Da je tako smo lahko slišali tudi na letnem zboru društva, ki je potekal v Gostilni Zver v Apačah. Zbor, na katerem se je zbralo 39 članic društva, je vodila Lojzka Frajham, ki je uvodoma sporočila, da se je domači župan, dr. Andrej Šteyer opravičil, ker je bil službeno zadržan, a jim je pisno zaželel uspešen potek zbora in se zahvalil za vse, kar dobrega storijo za občino Apače, kajti jasno je, da bi vse bilo bistveno bolj siromašno, če ne bi bilo tako pridnih žensk.

DKŽ Apače uspešno opravlja veliko poslanstvo

Samo Herceg četrti, Martin Žökš četrti, v Splitu

PicopekiOčitno je, da predvsem med mladimi priljubljene pice tudi na skrajnjem severovzhodu države „ogrožajo" še tradicionalne prekmurske domače kulinarične dobrote, ki se jih ne bi smel nihče sramovati. Temu vsekakor prispevajo tudi vedno boljši pomurski picopeki, ki čedalje pogosteje nizajo nove in nove uspehe, ne le po Sloveniji temveč tudi v tujini, kar sta z vrhunskimi uvrstitvami na močnem in odmevnem mednarodnem tekmovanju v peki pic v dalmatinski prestolnici Splitu, tokrat potrdila Prekmurca, Samo Herceg in Martin Žökš.

Prekmurca dosegla izjemen uspeh na mednarodnem tekmovanju v peki pic

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

S kulturo obeležili svetovni dan zemlje

 

V Radencih odprli razstavo domače umetnice Albine Kragelj, prisluhnili ekologu, umetnostnem zgodovinarju, kántávtru...

Dan zemlje RadenciOb podpori Zdravilišča Radenci, Zveze društev Moja Mura, Kampanje rešimo Muro in še nekaterih domačih podjetnikov, je Zavod Multimedijsko informacijsko kulturno središče Radenci (MIKS'R), s posebnim kulturnim dogodkom v Zdravilišču Radenci, pripravil obeležitev svetovnega dneva zemlje. Ker se v MIKS'R zavedajo pomena planeta Zemlja, so celoten dogodek namenili ravno našemu skupnemu domu, katerega mnogi v boju za kapital zlorabijo in uničujejo. V ospredju zanimivega dogajanja, ki je pritegnil veliko število obiskovalcev iz Radencev in okolice, je odprtje slikarske razstave domačinke Albine Kragelj. Gost na odprtju razstave je bil Anton Komat, naravovarstvenik, svobodni raziskovalec, publicist evroskeptik, pisec knjig o ekologiji, pisec kolumn, avtor oddaj..., mož, ki je postal sinonim za sobivanje z naravo, ekološki ombudsman, kot so ga imenovali na prireditvi, kateremu je pripadla čast, da je tudi odprl razstavo.

Komat je aktivist, ki se zavzema tudi za ohranitev reke Mure, česar se je dotaknil tudi med svojim govorom, kjer ni izbiral besed za tiste, ki jim je malo mar za naravo in okolje, torej celotni planet, in vidijo samo kapital. Kljub temu je pozitivno spregovoril o umetnosti, kot kognitivnem pripomočku, ki je metafizično okno skozi katerega zremo nezavedno in prav zato je najvišje merilo človekove eksistence.
„Umetnost je nujna za preživetje ljudi, to je srečni amulet človeštva, je človekov podpis; je moč, ki jo ima, so sanje, ki jih živi. Le umetnost omogoča, da se identificira stvarnost. Umetnost lahko tematizira stvari, ki jih znanost ne zna obravnavati in jih nikoli ne bo znala. Umetnost ne ponuja le dostopa do resnice, temveč je resnica sama v njeni najvišji obliki" je o umetnosti še dejal Komat v svojem nagovoru zbranim. Še en gost, umetnostni zgodovinar, mag. Franc Obal pa je spregovoril predvsem o slikarki Albini Kragelj, katero spremlja že vrsto let. Dejal je, da je Albina predvsem v zadnjem desetletju zaznamovala slovenski likovni prostor, saj je pred tem živela na Švedskem. Javnosti se je predstavila s številnimi samostojnimi razstavami, veliko se pojavlja tudi na skupinskih razstavah, saj deluje v več likovnih društvih in se udeležuje likovnih srečanj in kolonij. Za svoja likovna dela je prejela več domačih in mednarodnih nagrad in priznanj. „Umetnost in povezovanje likovnih umetnikov, sploh tistih, ki jim je mar za neokrnjeno naravo je moje poslanstvo. Skozi umetnost ozaveščamo ljudi o okoljskih problematikah in spreminjamo miselnost tistih, ki v tem še ne vidijo pravega pomena. Sploh v Pomurju je problem prostotekoče reke Mure tudi družbeno politični problem, do katerega mora biti kritična tudi umetnost – meni je kot aktivni borki za Muro to še posebej blizu, zato že leta organiziram likovne akcije o teh temah", je med drugim dejala Tatjana Mijatović, slikarka, soustanoviteljica Zavoda MIKS'R in organizatorka tega dogodka, ki je dodala, da je namen Dneva zemlje, katerega praznujemo od leta 1970, ozaveščanje širše javnosti o pomenu osveščanja glede varovanja okolja in Zemlje. Po njenem bi moral biti praznik Zemlje praznik vsakega, ki živi, diha, ki hodi, ki ljubi naravo in jo spoštuje. „Naš planet je lep, a njegovo gostoljubnost izkoriščamo, ga izčrpavamo in uničujemo. Tako nas svetovni dan Zemlje opominja na to, da si moramo vsi vsak dan prizadevati za trajnostno naravnan razvoj, za zdravo okolje, okoljsko in podnebno ravnanje, ki je bolj prijazno planetu", je dodala.
Za glasbeni del dogodka je poskrbel glasbenik – prleška düša, Tadej Vesenjak, kantavtor, ki poje o domači zemlji, o tukaj živečih ljudeh, o naravi. Poleg številnih avtorskih besedil je uglasbil veliko pesmi prleškega pisca Marka Kočarja. Vesenjak je sodeloval tudi v neštetih akcijah, ki so bile pripravljene z namenom ohranjevanja reke Mure. V Radencih je tokrat zapel pesmi, katerim navdih je domača zemlja in domači ljudje.
Sicer pa tudi tematika tokratne razstave je predvsem povezana z zemljo in naravo, o avtorici pa le: Domačinka, Radenčanka, slikarka Albina Kragelj, je rojena Celjanka, ki se je po dvajsetih letih službovanja v podjetju Gradis v Ljubljani preselila v Radence in od tukaj leta 1993 odšla v Göteburg na Švedsko. Želja po izobraževanju na likovnem področju jo je spremljala že od malih nog. Prav na Švedskem si je nabrala največ likovnega znanja, saj je obiskovala različne tečaje in celo triletno slikarsko šolo, ter opravila še dvoletni nadaljevalni študij na ABFu. Javnosti se je z razstavami predstavljala že na Švedskem, kjer je obiskovala različna likovna srečanja. Pred leti se je vrnila v Slovenijo, v Radence, kjer je pritegnila s svojimi likovnimi deli pozornost širše slovenske likovne scene. Javnosti se je samostojno predstavila s številnimi razstavami, sodeluje pa tudi pod okriljem likovnih društev v katerih deluje. Veliko se udeležuje slikarskih likovnih kolonij in drugih srečanj. Za svoja dela je prejela številne nagrade in priznanja tako na različnih ex temporih, likovnih natečajih in drugih zgodbah, ki so bile tekmovalnega značaja. Med drugim tudi pri ZLDS , kjer je tudi prejemnica certifikatov za kakovostno likovno delo... Na sami prireditvi ni veliko govorila, saj je dejala, da slike povedo več kot besede.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave S kulturo obeležili svetovni dan zemlje