Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Poslej se bodo dobivali vsaka tri leta

Srečanje sošolcev OŠ RadgonaDa prijateljstva iz otroštva in mladosti ali vsaj iz mlajših dni nikoli ne ovenejo, in jih ne more pretrgati nič, še posebej potrjujejo vse pogostejša srečevanja nekdanjih sošolcev, bodisi iz nižje ali višje gimnazije, osnovne ali srednje šole. In v to smo se lahko prepričali tudi v gostilni Mencinger v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, kjer so se že devetič srečali sošolci 8 A (razredničarka pokojna Irena Pevec) in 8 B (Jelka Kraner, ki je v domu starejših v Lenartu in se srečanja ni mogla udeležiti) razreda OŠ Gornja Radgona, ki so šolanje zaključili leta 1964.

Pri Mencingerju so se srečali in družili sošolci izpred 55 let

Resnica se začenja v dvoje...

Zlata poroka BrglezV družbi številnih sorodnikov in prijateljev sta v teh vročih poletnih dneh zlato poroko obeležila Irena in Jože Brglez iz Terbegovcev pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Enako kot pred pol stoletja, sta tudi tokrat svojo zvestobo potrdila pred matičarjem in oltarjem. Civilni del poroke je potekal v poročni dvorani KUS-a pri Sv. Juriju ob Ščavnici, opravil pa ga je, ob sodelovanju matičarke Jožice Bračko, domači župan Anton Slana, ki je v svojem nagovoru predstavil njuno življenjsko zgodbo. Ob tej priliki jima je izročil zalatoporočno spominsko listino in podaril knjigo »Resnica se začenja v dvoje«, nemškega avtorja Michaela Lukasa Moellerja. Cerkveno poročno slavje je potekalo v cerkvi Sv. Jurija, kjer je ob daritvi sv. maše cerkveni poročni obred opravil domači župnik Boštjan Ošlaj. Ob tej priliki jima je namenil nekaj lepih besed. Med drugim je dejal, da sta zakonca vzgled mladim, ki šele stopajo v zakon.

Zlato poroko sta obhajala Irena in Jože Brglez iz Slovenskih goric

Uredil je družinsko drevo na katerem je 155 živih Makarijevih

Rodbina MakariIzjemno veselo je konec tedna bilo na Turistični kmetiji Ferencovih v Kraščih na Goričkem, kjer so se srečali ožji člani rodbine Makar, ki so razpršeni po Prekmurju, pa tudi drugje po Sloveniji in tujini. Za vse skupaj je najbolj zaslužen 17-letni Blaž Makari, dijak 1. letnika Srednje elektrotehnične šole v Murski Soboti, ki je že v 5. razredu osnovne šole za domačo nalogo naredil družinsko drevo svojih prednikov, v katerem so bili zabeleženi njegovi prastari starši, potem stari starši, starši in na zadnje še on.

Sedemnajstletnik zbiral podatke, odkril vse potomce in jih združil na veselem srečanju

Miran Srt in Darko Bolčina s po dvema kolajnama

VVS Gornja RadgonaTudi letos se v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Gornja Radgona, niso izneverili tradiciji, saj so že desetič pripravili svojo tradicionalno prireditev, Dan radgonskega OZ VVS. Najprej so na „Kardinarjevem ribniku" v Segovcih pripravili tradicionalno tekmovanje v športnem ribolovu, ki se ga je udeležilo 14 tekmovalcev. Naslednji dan pa so ob Lovskem domu LD Apače v Črncih potekala še nekatera športna tekmovanja in predvsem druženje. Na družabnem srečanju oz. dnevu OZ VVS, ki so se ga med okoli 80 članov OZ VVS, udeležili tudi nekateri gostje, je poleg v športnem ribolovu potekalo tekmovanje v pikadu, metu bombe, streljanju z zračno puško, šahu in balinčku.

S športnimi tekmovanji in druženjem, obeležen 10. dan OZ VVS

Pri „Lovenjaku", kjer je enajstič zadišalo po paprikašu, krstili tri štorklje: Juliško, Faniko in Ferenca

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu, kjer vročina od spodaj in zgoraj ni prizanašala kuharjem in obiskovalcem, je ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 11. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" pravzaprav Pavlinjekovi organizatorji že pred dobrim desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji, gobov-lisičkin..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi.

Ekipa KS Polana z najboljšim paprikašem

Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Lojze Logar z Davidovimi vrtovi v Dosorju

 

Radenčanom in gostom predstavljajo dela večnega upornika slovenskega slikarstva

Davidovi vrtoviV navzočnosti številnih ljubiteljev likovne umetnosti ter stanovalcev radenskega doma starejših občanov (Dosor), so v avli omenjenega doma odprli razstavo znanega, pokojnega slikarja Lojzeta Logarja, sicer častnega občana občine Radenci, katero so poimenovali „Davidovi vrtovi". Ob tej priložnosti je o uglednem likovnem umetniku ter o sami razstavi spregovorila predsednica Likovnega društva Gornja Radgona, v odstopu, Tatjana Mijatovič, za literarne vložke pa sta poskrbela Lojzetova sin in soproga, Boni Marko Logar, ki je prebral nekaj svojih pesmic, in Bea Baboš Logar, ki je predvsem spregovorila o spominih na svojega pokojnega moža, ki je umrl leta 2014.

Spregovorila je predvsem o čudovitih šestih študentskih letih v Ljubljani in tudi sploh lepem življenju, kljub vsemu je nekoliko okarala svojega Lojzeta, ki da ni skrbel za svoje zdravje. Srečanja z Lojzetovimi umetniškimi deli predstavljajo srečanja z najaktualnejšo problematiko našega časa, saj se je desetletja nahajal v samem vrhu slovenske in evropske likovne umetnosti; kot slikar in kot grafik. Vse, kar je dosegel, je dosegel samo zahvaljujoč svojemu talentu, ki meji na genialnost, pa tudi s prav tako dobro znanim temperamentom...
Logarjev cikel slik Davidovi vrtovi je najobsežnejši cikel, njegovi začetki pa segajo v drugo polovico osemdesetih let. Motivi so bili javnosti prvič predstavljeni šele leta 2002 v ljubljanski galeriji Lek. So torej preživele prestop v novo tisočletje in ostale še vedno enako aktualne vse do danes. „Zanimivo je, da je cikel sledil pop artu, ki mu je bil avtor, ki se ni nikoli predal trenutnim likovnim trendom, zvest v sedemdesetih. Črnina, ki je bila močno zastopana v obdobju pop arta je skoraj izginila na obrobe, ves ostali prostor pa je zažarel v barvah. V vrtovih kralja Davida likovno polje sije, to so vrelci življenja, mladosti in lepote. Osnovni motiv so vilinska telesa brez glav, najrazličnejših oblik. Erotični motivi torej. V devetdesetih letih so se slike spet nekoliko spremenile. Predvsem se je zreducirala paleta barv. Forme so se poenostavile, ali celo izginile. Kljub temu so slike intermezozoika živele in žarele z neko prefinjeno svetlobo. V tem obdobju se je avtor poglobil v svojo notranjost ter duhovni svet. Slike dajejo občutek , da nas peljejo v globino voda...", je med drugim dejala voditeljica otvoritvene prireditve Tatjana Mijatovič.
Lojze Logar je bil rojen 30. julija 1944 v Mežici. Svojo mladost in prvo ustvarjalno obdobje do leta 1980 je preživel v Radencih. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1968 diplomiral pri prof. Maksimu Sedeju in dve leti kasneje je pri prof. Riku Debeljaku in prof. Marjanu Pogačniku specializiral iz grafike. Svoja znanja je nadgrajeval kasneje kot štipendist DAAD še v Zahodnem Berlinu, kjer je študiral pri profesorju Engelmanu. Do leta 1990 je deloval kot svobodni umetnik, ko ga je pot ponovno zanesla na Akademijo za likovno umetnost. Tu je bil predavatelj, docent za grafiko, prodekan in kasneje izredni profesor za grafiko in slikarstvo. Bil je član Equrne, sodeloval je na številnih mednarodnih grafičnih razstavah, kjer je prejel prestižne nagrade. Leta 1987 je prejel Prešernovo nagrado in 1994 Jakopičevo nagrado. Lojze je bil umetnik, ki je v slovenskem likovnem prostoru pustil globoko sled. Avtor je bil vseskozi zvest samemu sebi in svoji ustvarjalni individualnosti. Bil je nasprotnik konformizma, nikoli se ni predal trendom, da si ravno je hodil v štric s svetovnimi likovnimi zvezdami. Je edem izmed maloštevilnih slikarjev, ki mu je prisluhnila tudi tujina. Razstavljal je skupaj z velikani sodobne likovne umetnosti, kot so: Hochney, Kokoschka, Paladino in drugimi.
Nekateri so s prihodom Logarja dejali, da se je na slovenski in evropski likovni sceni pred več kot petimi desetletji pojavilo in vse do smrti zadržalo ime nedosegljivega slovenskega umetnika. Lojze Logar je bil eden najbolj znanih slovenskih akademskih slikarjev. Svoje samostojne razstave, več kot tisoč jih je bilo, je imel na vseh petih kontinentih. Njegova opredelitev za slikarstvo je nastala spontano še v otroških letih, mogoče celo pred desetim letom in do smrti ni uplahnila. Že v mladosti je bila njegova slikarska in grafična tehnika pripeljana do popolnosti, njegova dela pa prinašajo inovacije v uporabljanju barve pri sodobni serigrafiji. Njegova umetnost je izrazito miselno usmerjena, refleksivna, njen pomen je v vzpostavljanju osebnega odnosa. Intenziven kolorit, utemeljen z naglašenimi kontrasti, vnaša v Logarjeve slike čutni naboj, potenciran z vmesno sugerirano aluzivnostjo. Njegovi slikarski koncepti se ves čas gibljejo na robu možnih odreditev, prehajajoč iz sfere potencialnega, mimetičkega v čisto znakovnost in nasprotno. Način branja slik je odvisen od načina investiranja lastnega pogleda v videno in vidljivo. Iz oblike v obliko, iz barve v barvo, iz ene vizualne napetosti v drugo.
Kot pravi Lojzetov velik prijatelj iz Radencev, Rade Bakračević, znani novinar in publicist, je Lojze Logar nesporno ena najizrazitejših osebnosti srednje slikarske generacije, ki je nenavadno hitro ujela umetniške tokove konca šestdesetih let in se prepričljivo predstavila, tako slovenski, kot tudi evropski javnosti. O prijateljevanju z umetnikom Rade Bakračević pravi: »...Na evropski likovni sceni se je pred dobrimi petdesetimi leti pojavilo in do konca tudi zadržalo ime Lojzeta Logarja, znanega in nedosegljivega slovenskega umetnika...Njegova opredelitev za slikarstvo je nastala spontano že v otroških letih in s svojimi prvimi risbami je pokazal, da bo moral svet računati tudi nanj in na njegovo slikarstvo in da bo veljal za slikarskega znanstvenika in filozofa. Zanj ni bilo nič naravnejšega in nič bolj neminovnega kot slikanje, v katerem je vedno našel umiritev.«
Likovni kritik Mario Berdič iz Maribora pa dodaja; »...Nekateri njegovi cikli izstopajo po ameriških navdihih, kot so popart (Warhol), akcijsko slikarstvo (Pollock), kot eden izmed odvodov abstraktnega ekspresionizma, nadalje krajše konceptualno obdobje in »črna faza«, dokler ni v drugi polovici osemdesetih let razvil morda najbolj prepoznavno, samosvojo fazo, temelječo na ciklu Davidovi vrtovi (aluzija na Rajski vrt pregrehe), kjer se prepletajo antropomorfne, zoomorfne, krajinske in čisto abstraktne oblike v popolnoma novem, ekspresivno žarečem koloritu...V novem stoletju pa Logar razvije Sarcophag U.S., oboje v geomerijski, neasociativni abstrakciji z močno reduciranim koloritom. V nazadnje omenjeni fazi se poigrava z besedo sarcophagus, vendar s privzeto latinsko končnico us, ki kot okrajšava prida deljeni besedi popolnoma nov, za avtorja precedenčen siciopolitični pomen...«
Izjemno barvita razstava Davidovi vrtovi, ki se jo vsekakor izplača ogledati, bo odprta do 9.6., takrat jo bo zamenjala razstava del dvanajstih umetnikov, ki bodo med 7. in 9. junijem, nastopili na tradicionalni mednarodni Dosorjevi likovni koloniji.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Lojze Logar z Davidovimi vrtovi v Dosorju