Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Lojze Logar z Davidovimi vrtovi v Dosorju

 

Radenčanom in gostom predstavljajo dela večnega upornika slovenskega slikarstva

Davidovi vrtoviV navzočnosti številnih ljubiteljev likovne umetnosti ter stanovalcev radenskega doma starejših občanov (Dosor), so v avli omenjenega doma odprli razstavo znanega, pokojnega slikarja Lojzeta Logarja, sicer častnega občana občine Radenci, katero so poimenovali „Davidovi vrtovi". Ob tej priložnosti je o uglednem likovnem umetniku ter o sami razstavi spregovorila predsednica Likovnega društva Gornja Radgona, v odstopu, Tatjana Mijatovič, za literarne vložke pa sta poskrbela Lojzetova sin in soproga, Boni Marko Logar, ki je prebral nekaj svojih pesmic, in Bea Baboš Logar, ki je predvsem spregovorila o spominih na svojega pokojnega moža, ki je umrl leta 2014.

Spregovorila je predvsem o čudovitih šestih študentskih letih v Ljubljani in tudi sploh lepem življenju, kljub vsemu je nekoliko okarala svojega Lojzeta, ki da ni skrbel za svoje zdravje. Srečanja z Lojzetovimi umetniškimi deli predstavljajo srečanja z najaktualnejšo problematiko našega časa, saj se je desetletja nahajal v samem vrhu slovenske in evropske likovne umetnosti; kot slikar in kot grafik. Vse, kar je dosegel, je dosegel samo zahvaljujoč svojemu talentu, ki meji na genialnost, pa tudi s prav tako dobro znanim temperamentom...
Logarjev cikel slik Davidovi vrtovi je najobsežnejši cikel, njegovi začetki pa segajo v drugo polovico osemdesetih let. Motivi so bili javnosti prvič predstavljeni šele leta 2002 v ljubljanski galeriji Lek. So torej preživele prestop v novo tisočletje in ostale še vedno enako aktualne vse do danes. „Zanimivo je, da je cikel sledil pop artu, ki mu je bil avtor, ki se ni nikoli predal trenutnim likovnim trendom, zvest v sedemdesetih. Črnina, ki je bila močno zastopana v obdobju pop arta je skoraj izginila na obrobe, ves ostali prostor pa je zažarel v barvah. V vrtovih kralja Davida likovno polje sije, to so vrelci življenja, mladosti in lepote. Osnovni motiv so vilinska telesa brez glav, najrazličnejših oblik. Erotični motivi torej. V devetdesetih letih so se slike spet nekoliko spremenile. Predvsem se je zreducirala paleta barv. Forme so se poenostavile, ali celo izginile. Kljub temu so slike intermezozoika živele in žarele z neko prefinjeno svetlobo. V tem obdobju se je avtor poglobil v svojo notranjost ter duhovni svet. Slike dajejo občutek , da nas peljejo v globino voda...", je med drugim dejala voditeljica otvoritvene prireditve Tatjana Mijatovič.
Lojze Logar je bil rojen 30. julija 1944 v Mežici. Svojo mladost in prvo ustvarjalno obdobje do leta 1980 je preživel v Radencih. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1968 diplomiral pri prof. Maksimu Sedeju in dve leti kasneje je pri prof. Riku Debeljaku in prof. Marjanu Pogačniku specializiral iz grafike. Svoja znanja je nadgrajeval kasneje kot štipendist DAAD še v Zahodnem Berlinu, kjer je študiral pri profesorju Engelmanu. Do leta 1990 je deloval kot svobodni umetnik, ko ga je pot ponovno zanesla na Akademijo za likovno umetnost. Tu je bil predavatelj, docent za grafiko, prodekan in kasneje izredni profesor za grafiko in slikarstvo. Bil je član Equrne, sodeloval je na številnih mednarodnih grafičnih razstavah, kjer je prejel prestižne nagrade. Leta 1987 je prejel Prešernovo nagrado in 1994 Jakopičevo nagrado. Lojze je bil umetnik, ki je v slovenskem likovnem prostoru pustil globoko sled. Avtor je bil vseskozi zvest samemu sebi in svoji ustvarjalni individualnosti. Bil je nasprotnik konformizma, nikoli se ni predal trendom, da si ravno je hodil v štric s svetovnimi likovnimi zvezdami. Je edem izmed maloštevilnih slikarjev, ki mu je prisluhnila tudi tujina. Razstavljal je skupaj z velikani sodobne likovne umetnosti, kot so: Hochney, Kokoschka, Paladino in drugimi.
Nekateri so s prihodom Logarja dejali, da se je na slovenski in evropski likovni sceni pred več kot petimi desetletji pojavilo in vse do smrti zadržalo ime nedosegljivega slovenskega umetnika. Lojze Logar je bil eden najbolj znanih slovenskih akademskih slikarjev. Svoje samostojne razstave, več kot tisoč jih je bilo, je imel na vseh petih kontinentih. Njegova opredelitev za slikarstvo je nastala spontano še v otroških letih, mogoče celo pred desetim letom in do smrti ni uplahnila. Že v mladosti je bila njegova slikarska in grafična tehnika pripeljana do popolnosti, njegova dela pa prinašajo inovacije v uporabljanju barve pri sodobni serigrafiji. Njegova umetnost je izrazito miselno usmerjena, refleksivna, njen pomen je v vzpostavljanju osebnega odnosa. Intenziven kolorit, utemeljen z naglašenimi kontrasti, vnaša v Logarjeve slike čutni naboj, potenciran z vmesno sugerirano aluzivnostjo. Njegovi slikarski koncepti se ves čas gibljejo na robu možnih odreditev, prehajajoč iz sfere potencialnega, mimetičkega v čisto znakovnost in nasprotno. Način branja slik je odvisen od načina investiranja lastnega pogleda v videno in vidljivo. Iz oblike v obliko, iz barve v barvo, iz ene vizualne napetosti v drugo.
Kot pravi Lojzetov velik prijatelj iz Radencev, Rade Bakračević, znani novinar in publicist, je Lojze Logar nesporno ena najizrazitejših osebnosti srednje slikarske generacije, ki je nenavadno hitro ujela umetniške tokove konca šestdesetih let in se prepričljivo predstavila, tako slovenski, kot tudi evropski javnosti. O prijateljevanju z umetnikom Rade Bakračević pravi: »...Na evropski likovni sceni se je pred dobrimi petdesetimi leti pojavilo in do konca tudi zadržalo ime Lojzeta Logarja, znanega in nedosegljivega slovenskega umetnika...Njegova opredelitev za slikarstvo je nastala spontano že v otroških letih in s svojimi prvimi risbami je pokazal, da bo moral svet računati tudi nanj in na njegovo slikarstvo in da bo veljal za slikarskega znanstvenika in filozofa. Zanj ni bilo nič naravnejšega in nič bolj neminovnega kot slikanje, v katerem je vedno našel umiritev.«
Likovni kritik Mario Berdič iz Maribora pa dodaja; »...Nekateri njegovi cikli izstopajo po ameriških navdihih, kot so popart (Warhol), akcijsko slikarstvo (Pollock), kot eden izmed odvodov abstraktnega ekspresionizma, nadalje krajše konceptualno obdobje in »črna faza«, dokler ni v drugi polovici osemdesetih let razvil morda najbolj prepoznavno, samosvojo fazo, temelječo na ciklu Davidovi vrtovi (aluzija na Rajski vrt pregrehe), kjer se prepletajo antropomorfne, zoomorfne, krajinske in čisto abstraktne oblike v popolnoma novem, ekspresivno žarečem koloritu...V novem stoletju pa Logar razvije Sarcophag U.S., oboje v geomerijski, neasociativni abstrakciji z močno reduciranim koloritom. V nazadnje omenjeni fazi se poigrava z besedo sarcophagus, vendar s privzeto latinsko končnico us, ki kot okrajšava prida deljeni besedi popolnoma nov, za avtorja precedenčen siciopolitični pomen...«
Izjemno barvita razstava Davidovi vrtovi, ki se jo vsekakor izplača ogledati, bo odprta do 9.6., takrat jo bo zamenjala razstava del dvanajstih umetnikov, ki bodo med 7. in 9. junijem, nastopili na tradicionalni mednarodni Dosorjevi likovni koloniji.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Lojze Logar z Davidovimi vrtovi v Dosorju