Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Lojze Logar z Davidovimi vrtovi v Dosorju

 

Radenčanom in gostom predstavljajo dela večnega upornika slovenskega slikarstva

Davidovi vrtoviV navzočnosti številnih ljubiteljev likovne umetnosti ter stanovalcev radenskega doma starejših občanov (Dosor), so v avli omenjenega doma odprli razstavo znanega, pokojnega slikarja Lojzeta Logarja, sicer častnega občana občine Radenci, katero so poimenovali „Davidovi vrtovi". Ob tej priložnosti je o uglednem likovnem umetniku ter o sami razstavi spregovorila predsednica Likovnega društva Gornja Radgona, v odstopu, Tatjana Mijatovič, za literarne vložke pa sta poskrbela Lojzetova sin in soproga, Boni Marko Logar, ki je prebral nekaj svojih pesmic, in Bea Baboš Logar, ki je predvsem spregovorila o spominih na svojega pokojnega moža, ki je umrl leta 2014.

Spregovorila je predvsem o čudovitih šestih študentskih letih v Ljubljani in tudi sploh lepem življenju, kljub vsemu je nekoliko okarala svojega Lojzeta, ki da ni skrbel za svoje zdravje. Srečanja z Lojzetovimi umetniškimi deli predstavljajo srečanja z najaktualnejšo problematiko našega časa, saj se je desetletja nahajal v samem vrhu slovenske in evropske likovne umetnosti; kot slikar in kot grafik. Vse, kar je dosegel, je dosegel samo zahvaljujoč svojemu talentu, ki meji na genialnost, pa tudi s prav tako dobro znanim temperamentom...
Logarjev cikel slik Davidovi vrtovi je najobsežnejši cikel, njegovi začetki pa segajo v drugo polovico osemdesetih let. Motivi so bili javnosti prvič predstavljeni šele leta 2002 v ljubljanski galeriji Lek. So torej preživele prestop v novo tisočletje in ostale še vedno enako aktualne vse do danes. „Zanimivo je, da je cikel sledil pop artu, ki mu je bil avtor, ki se ni nikoli predal trenutnim likovnim trendom, zvest v sedemdesetih. Črnina, ki je bila močno zastopana v obdobju pop arta je skoraj izginila na obrobe, ves ostali prostor pa je zažarel v barvah. V vrtovih kralja Davida likovno polje sije, to so vrelci življenja, mladosti in lepote. Osnovni motiv so vilinska telesa brez glav, najrazličnejših oblik. Erotični motivi torej. V devetdesetih letih so se slike spet nekoliko spremenile. Predvsem se je zreducirala paleta barv. Forme so se poenostavile, ali celo izginile. Kljub temu so slike intermezozoika živele in žarele z neko prefinjeno svetlobo. V tem obdobju se je avtor poglobil v svojo notranjost ter duhovni svet. Slike dajejo občutek , da nas peljejo v globino voda...", je med drugim dejala voditeljica otvoritvene prireditve Tatjana Mijatovič.
Lojze Logar je bil rojen 30. julija 1944 v Mežici. Svojo mladost in prvo ustvarjalno obdobje do leta 1980 je preživel v Radencih. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1968 diplomiral pri prof. Maksimu Sedeju in dve leti kasneje je pri prof. Riku Debeljaku in prof. Marjanu Pogačniku specializiral iz grafike. Svoja znanja je nadgrajeval kasneje kot štipendist DAAD še v Zahodnem Berlinu, kjer je študiral pri profesorju Engelmanu. Do leta 1990 je deloval kot svobodni umetnik, ko ga je pot ponovno zanesla na Akademijo za likovno umetnost. Tu je bil predavatelj, docent za grafiko, prodekan in kasneje izredni profesor za grafiko in slikarstvo. Bil je član Equrne, sodeloval je na številnih mednarodnih grafičnih razstavah, kjer je prejel prestižne nagrade. Leta 1987 je prejel Prešernovo nagrado in 1994 Jakopičevo nagrado. Lojze je bil umetnik, ki je v slovenskem likovnem prostoru pustil globoko sled. Avtor je bil vseskozi zvest samemu sebi in svoji ustvarjalni individualnosti. Bil je nasprotnik konformizma, nikoli se ni predal trendom, da si ravno je hodil v štric s svetovnimi likovnimi zvezdami. Je edem izmed maloštevilnih slikarjev, ki mu je prisluhnila tudi tujina. Razstavljal je skupaj z velikani sodobne likovne umetnosti, kot so: Hochney, Kokoschka, Paladino in drugimi.
Nekateri so s prihodom Logarja dejali, da se je na slovenski in evropski likovni sceni pred več kot petimi desetletji pojavilo in vse do smrti zadržalo ime nedosegljivega slovenskega umetnika. Lojze Logar je bil eden najbolj znanih slovenskih akademskih slikarjev. Svoje samostojne razstave, več kot tisoč jih je bilo, je imel na vseh petih kontinentih. Njegova opredelitev za slikarstvo je nastala spontano še v otroških letih, mogoče celo pred desetim letom in do smrti ni uplahnila. Že v mladosti je bila njegova slikarska in grafična tehnika pripeljana do popolnosti, njegova dela pa prinašajo inovacije v uporabljanju barve pri sodobni serigrafiji. Njegova umetnost je izrazito miselno usmerjena, refleksivna, njen pomen je v vzpostavljanju osebnega odnosa. Intenziven kolorit, utemeljen z naglašenimi kontrasti, vnaša v Logarjeve slike čutni naboj, potenciran z vmesno sugerirano aluzivnostjo. Njegovi slikarski koncepti se ves čas gibljejo na robu možnih odreditev, prehajajoč iz sfere potencialnega, mimetičkega v čisto znakovnost in nasprotno. Način branja slik je odvisen od načina investiranja lastnega pogleda v videno in vidljivo. Iz oblike v obliko, iz barve v barvo, iz ene vizualne napetosti v drugo.
Kot pravi Lojzetov velik prijatelj iz Radencev, Rade Bakračević, znani novinar in publicist, je Lojze Logar nesporno ena najizrazitejših osebnosti srednje slikarske generacije, ki je nenavadno hitro ujela umetniške tokove konca šestdesetih let in se prepričljivo predstavila, tako slovenski, kot tudi evropski javnosti. O prijateljevanju z umetnikom Rade Bakračević pravi: »...Na evropski likovni sceni se je pred dobrimi petdesetimi leti pojavilo in do konca tudi zadržalo ime Lojzeta Logarja, znanega in nedosegljivega slovenskega umetnika...Njegova opredelitev za slikarstvo je nastala spontano že v otroških letih in s svojimi prvimi risbami je pokazal, da bo moral svet računati tudi nanj in na njegovo slikarstvo in da bo veljal za slikarskega znanstvenika in filozofa. Zanj ni bilo nič naravnejšega in nič bolj neminovnega kot slikanje, v katerem je vedno našel umiritev.«
Likovni kritik Mario Berdič iz Maribora pa dodaja; »...Nekateri njegovi cikli izstopajo po ameriških navdihih, kot so popart (Warhol), akcijsko slikarstvo (Pollock), kot eden izmed odvodov abstraktnega ekspresionizma, nadalje krajše konceptualno obdobje in »črna faza«, dokler ni v drugi polovici osemdesetih let razvil morda najbolj prepoznavno, samosvojo fazo, temelječo na ciklu Davidovi vrtovi (aluzija na Rajski vrt pregrehe), kjer se prepletajo antropomorfne, zoomorfne, krajinske in čisto abstraktne oblike v popolnoma novem, ekspresivno žarečem koloritu...V novem stoletju pa Logar razvije Sarcophag U.S., oboje v geomerijski, neasociativni abstrakciji z močno reduciranim koloritom. V nazadnje omenjeni fazi se poigrava z besedo sarcophagus, vendar s privzeto latinsko končnico us, ki kot okrajšava prida deljeni besedi popolnoma nov, za avtorja precedenčen siciopolitični pomen...«
Izjemno barvita razstava Davidovi vrtovi, ki se jo vsekakor izplača ogledati, bo odprta do 9.6., takrat jo bo zamenjala razstava del dvanajstih umetnikov, ki bodo med 7. in 9. junijem, nastopili na tradicionalni mednarodni Dosorjevi likovni koloniji.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Lojze Logar z Davidovimi vrtovi v Dosorju