Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Gostujoča razstava Muzeja slovenske policije v Gornji Radgoni

 

Vojna za samostojno Slovenijo 1991

Razstava PVD SeverVse do 1. septembra letos je v avli Kulturnega doma v „mestu heroju" Gornji Radgoni, na ogled gostujoča razstava Muzeja slovenske policije: Vojna za samostojno Slovenijo 1991, katero so pripravili PVD Sever za Pomurje ter Kultprotur in občina Gornja Radgona. Na odprtju spominske razstave, na kateri je tudi kar nekaj fotografij in drugega gradiva iz Gornje Radgone, je bilo kar nekaj bivših in sedanjih policistov, ter predstavnikov drugih veteranskih in domoljubnih organizacij ter občanov, je o razstavi spregovoril predsednik Policijskega veteranskega društva (PVD) Sever za Pomurje, Drago Ribaš, svečani nagovor pa je imel župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko, ki je tudi sam bil udeležen osamosvojitvene vojne na območju Gornje Radgone. Prisotne je pozdravila tudi gostiteljica razstave, direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, Tatjana Karba Kotnik, v kulturnem programu pa je sodeloval kvartet Orkestra Slovenske policije.

Kot je med drugim povedal predsednik PVD Sever za Pomurje, Drago Ribaš, je omenjena razstava nastala pred tremi leti, ob 25 letnici osamosvojitve. „Minilo je 28 let od takrat, ko smo dobili svojo državo z razdružitvijo od države, ki je žal razpadla tako kot je nastala s krvjo nedolžnih ljudi. Marsikdo danes še vedno govori o 10-dnevni vojni kot bi želel povedati, kaj pa je to takega, saj je trajala le 10 dni, vendar to pravi tisti, ki tega ni doživel, ki ni bil z lahkim pehotnim orožjem ali celo brez njega proti tankom in oklepnim vozilom JLA. Prikrita vojna na političnem področju se je začela po smrti maršala Tita. Odkrita pa, ko je 1.12.1989 slovenska milica in predvsem njene posebne enote milice, kriminalistična služba in drugi prvič zaprla južno mejo in preprečila miting resnice v Ljubljani v okviru akcije Sever tako, da letos slavimo 30 let akcije Sever", je med drugim dejal Ribaš.
Orisal je tudi potek plebiscita in drugih aktivnosti, ki so pripeljale do sprejema Temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti in ustavnega zakona. „Takrat je vojna prešla iz prikrite v odkrit oborožen napad takrat že agresorja. Po hudih bojih, ki jih je bilo ravno Pomurje deležno v največji meri, se je JLA odločila, da ni razlogov za totalno vojno in so se umaknili iz Slovenije 25.10.1991 nekaj minut pred polnočjo in takrat se je v resnici vojna končala. Namen teh razstav, ki jih je Združenje Sever naročilo pri muzeju slovenske policije in pomagalo pri izdelavi, je da se ne pozabi kaj je bilo in kako smo dobili državo. Prva razstava Človeka nikar je nastala hitro po vojni in je najbolj obširna in podrobna. Druga o MSNZ je nastala ob 25. obletnici MSNZ in bo drugo leto ob 30 obletnici spet zelo aktualna. Tretja najnovejša, ki jo predstavljamo danes, pa je nastala ob 25. letnici osamosvojitve in ima zato tudi takšno ime. Ta razstava je bolj zgoščena in prikazuje zgolj najpomembnejše dogodke iz tega časa", poudarja Ribaš.
Sama razstava prikazuje obdobje od referenduma 23.12.1990 do odhoda zadnjega vojaka JLA iz države. Predstavlja tudi zaostrovanje razmer v republiki in državi v I. polletju 1991, od poskusa uvedbe izrednih razmer v Sloveniji do pritiskov na republiške organe. Ozračje je ogrela tudi odločitev Slovenije, da bodo vojaški obvezniki služili vojaški rok v Sloveniji in so postavili dva učna centra na Igu in v Pekrah, odločitev se je začela izvajati 15.5.1991. Nekaj dni pozneje, je prišlo do obkolitve centra v Pekrah s strani JLA, ker so varnostniki iz centra ujeli izvidnika JLA in ga pridržali. „Med demonstracijami pred vojašnicami v Mariboru je oklepno vozilo JLA prevozilo občana in odpeljalo naprej. Gre za prvo žrtev vojne. Po umiritvi razmer je 2.6. prisegla prva generacija nabornikov. Predsedstvo Republike Slovenije ustanovi koordinacijo organov, da bi lažje in hitreje potekale priprave na osamosvojitev, organi za NZ ukinejo svoj praznik 13.5., sestajajo se predsedniki predsedstev skupne države, da bi našli rešitev. Slovenske obveščevalne službe se dokopljejo do načrta bedem, ki opredeljuje napad na Slovenijo kot je bil pozneje dejansko izveden", je dejal Ribaš, ki je nanizal tudi večino dogodkov med 26. junijem in odhodom JLA iz Slovenije.
Posebej je omenil hud boj za MP Holmec, kjer sta padla dva rezervna miličnika in nadaljeval: „Hud spopad se je odvijal po celi poti kolone polkovnika Popova do zasedbe MP Gornja Radgona 28.6.1991. Poleg vojakov so bile tudi civilne žrtve spopada v Radencih in Gornji Radgoni. Tankovski koloni proti Dravogradu in Šentilju sta bili po preboju nekaterih barikad ustavljeni pred ciljem...Starši otrok, ki so služili vojaški rok v drugih republikah so zahtevali njihovo vrnitev domov, ker so bili podvrženi pritiskom starešin in drugih vojakov na služenju vojaškega roka. Starši otrok iz Srbije, ki so služili vojaški rok v Sloveniji so se z avtobusi pripeljali v Ljubljano iz zahtevali, da jih pustijo domov... V noči na 4.7. je bilo v Zagrebu izpogajano premirje z zelo trdimi pogoji za slovensko stran. 7.7. se je v razmere vmešala EU in na Brionih vodila pogajanja med predstavniki Slovenije in SFRJ, še posebej po napovedi generala Adžića po totalni vojni v Sloveniji. Izpogajana je bila odložitev izvedbe deklaracije o neodvisnosti za umik JLA, premirje, nova pogajanja o ureditvi razmer. Po tem pa se je predsedstvo enostransko odločilo za umik JLA iz države brez sporazuma, kar je pustilo za sabo posledice, ki so prisotne še danes, gre za neurejene premoženjske razmere med SFRJ in RS, delitvena bilanca, skrb za ljudi v eni ali drugi državi, ki so državljani druge ipd. 25.10.1991 nekaj pred polnočjo je zapustila RS zadnja ladja s pripadniki JLA in opremo. V času spopadov je padlo šest aktivnih in rezervnih policistov, več je bilo ranjenih. Za njih je bil v Tacnu napravljen spominski park z pomnikom v spomin na njihovo junaštvo".
Ribaš je še dodal, da je minister Bavčar, v času najhujših spopadov 27.6.1991 sprejel sklep, da se milica preimenuje v policijo tako, da je v vojno vstopila slovenska milica, končala pa jo je slovenska policija, novi znaki pa so se dobivali na enote do konca spopadov...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Gostujoča razstava Muzeja slovenske policije v Gornji Radgoni