Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Gostujoča razstava Muzeja slovenske policije v Gornji Radgoni

 

Vojna za samostojno Slovenijo 1991

Razstava PVD SeverVse do 1. septembra letos je v avli Kulturnega doma v „mestu heroju" Gornji Radgoni, na ogled gostujoča razstava Muzeja slovenske policije: Vojna za samostojno Slovenijo 1991, katero so pripravili PVD Sever za Pomurje ter Kultprotur in občina Gornja Radgona. Na odprtju spominske razstave, na kateri je tudi kar nekaj fotografij in drugega gradiva iz Gornje Radgone, je bilo kar nekaj bivših in sedanjih policistov, ter predstavnikov drugih veteranskih in domoljubnih organizacij ter občanov, je o razstavi spregovoril predsednik Policijskega veteranskega društva (PVD) Sever za Pomurje, Drago Ribaš, svečani nagovor pa je imel župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko, ki je tudi sam bil udeležen osamosvojitvene vojne na območju Gornje Radgone. Prisotne je pozdravila tudi gostiteljica razstave, direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, Tatjana Karba Kotnik, v kulturnem programu pa je sodeloval kvartet Orkestra Slovenske policije.

Kot je med drugim povedal predsednik PVD Sever za Pomurje, Drago Ribaš, je omenjena razstava nastala pred tremi leti, ob 25 letnici osamosvojitve. „Minilo je 28 let od takrat, ko smo dobili svojo državo z razdružitvijo od države, ki je žal razpadla tako kot je nastala s krvjo nedolžnih ljudi. Marsikdo danes še vedno govori o 10-dnevni vojni kot bi želel povedati, kaj pa je to takega, saj je trajala le 10 dni, vendar to pravi tisti, ki tega ni doživel, ki ni bil z lahkim pehotnim orožjem ali celo brez njega proti tankom in oklepnim vozilom JLA. Prikrita vojna na političnem področju se je začela po smrti maršala Tita. Odkrita pa, ko je 1.12.1989 slovenska milica in predvsem njene posebne enote milice, kriminalistična služba in drugi prvič zaprla južno mejo in preprečila miting resnice v Ljubljani v okviru akcije Sever tako, da letos slavimo 30 let akcije Sever", je med drugim dejal Ribaš.
Orisal je tudi potek plebiscita in drugih aktivnosti, ki so pripeljale do sprejema Temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti in ustavnega zakona. „Takrat je vojna prešla iz prikrite v odkrit oborožen napad takrat že agresorja. Po hudih bojih, ki jih je bilo ravno Pomurje deležno v največji meri, se je JLA odločila, da ni razlogov za totalno vojno in so se umaknili iz Slovenije 25.10.1991 nekaj minut pred polnočjo in takrat se je v resnici vojna končala. Namen teh razstav, ki jih je Združenje Sever naročilo pri muzeju slovenske policije in pomagalo pri izdelavi, je da se ne pozabi kaj je bilo in kako smo dobili državo. Prva razstava Človeka nikar je nastala hitro po vojni in je najbolj obširna in podrobna. Druga o MSNZ je nastala ob 25. obletnici MSNZ in bo drugo leto ob 30 obletnici spet zelo aktualna. Tretja najnovejša, ki jo predstavljamo danes, pa je nastala ob 25. letnici osamosvojitve in ima zato tudi takšno ime. Ta razstava je bolj zgoščena in prikazuje zgolj najpomembnejše dogodke iz tega časa", poudarja Ribaš.
Sama razstava prikazuje obdobje od referenduma 23.12.1990 do odhoda zadnjega vojaka JLA iz države. Predstavlja tudi zaostrovanje razmer v republiki in državi v I. polletju 1991, od poskusa uvedbe izrednih razmer v Sloveniji do pritiskov na republiške organe. Ozračje je ogrela tudi odločitev Slovenije, da bodo vojaški obvezniki služili vojaški rok v Sloveniji in so postavili dva učna centra na Igu in v Pekrah, odločitev se je začela izvajati 15.5.1991. Nekaj dni pozneje, je prišlo do obkolitve centra v Pekrah s strani JLA, ker so varnostniki iz centra ujeli izvidnika JLA in ga pridržali. „Med demonstracijami pred vojašnicami v Mariboru je oklepno vozilo JLA prevozilo občana in odpeljalo naprej. Gre za prvo žrtev vojne. Po umiritvi razmer je 2.6. prisegla prva generacija nabornikov. Predsedstvo Republike Slovenije ustanovi koordinacijo organov, da bi lažje in hitreje potekale priprave na osamosvojitev, organi za NZ ukinejo svoj praznik 13.5., sestajajo se predsedniki predsedstev skupne države, da bi našli rešitev. Slovenske obveščevalne službe se dokopljejo do načrta bedem, ki opredeljuje napad na Slovenijo kot je bil pozneje dejansko izveden", je dejal Ribaš, ki je nanizal tudi večino dogodkov med 26. junijem in odhodom JLA iz Slovenije.
Posebej je omenil hud boj za MP Holmec, kjer sta padla dva rezervna miličnika in nadaljeval: „Hud spopad se je odvijal po celi poti kolone polkovnika Popova do zasedbe MP Gornja Radgona 28.6.1991. Poleg vojakov so bile tudi civilne žrtve spopada v Radencih in Gornji Radgoni. Tankovski koloni proti Dravogradu in Šentilju sta bili po preboju nekaterih barikad ustavljeni pred ciljem...Starši otrok, ki so služili vojaški rok v drugih republikah so zahtevali njihovo vrnitev domov, ker so bili podvrženi pritiskom starešin in drugih vojakov na služenju vojaškega roka. Starši otrok iz Srbije, ki so služili vojaški rok v Sloveniji so se z avtobusi pripeljali v Ljubljano iz zahtevali, da jih pustijo domov... V noči na 4.7. je bilo v Zagrebu izpogajano premirje z zelo trdimi pogoji za slovensko stran. 7.7. se je v razmere vmešala EU in na Brionih vodila pogajanja med predstavniki Slovenije in SFRJ, še posebej po napovedi generala Adžića po totalni vojni v Sloveniji. Izpogajana je bila odložitev izvedbe deklaracije o neodvisnosti za umik JLA, premirje, nova pogajanja o ureditvi razmer. Po tem pa se je predsedstvo enostransko odločilo za umik JLA iz države brez sporazuma, kar je pustilo za sabo posledice, ki so prisotne še danes, gre za neurejene premoženjske razmere med SFRJ in RS, delitvena bilanca, skrb za ljudi v eni ali drugi državi, ki so državljani druge ipd. 25.10.1991 nekaj pred polnočjo je zapustila RS zadnja ladja s pripadniki JLA in opremo. V času spopadov je padlo šest aktivnih in rezervnih policistov, več je bilo ranjenih. Za njih je bil v Tacnu napravljen spominski park z pomnikom v spomin na njihovo junaštvo".
Ribaš je še dodal, da je minister Bavčar, v času najhujših spopadov 27.6.1991 sprejel sklep, da se milica preimenuje v policijo tako, da je v vojno vstopila slovenska milica, končala pa jo je slovenska policija, novi znaki pa so se dobivali na enote do konca spopadov...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Gostujoča razstava Muzeja slovenske policije v Gornji Radgoni