Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Matjaž Geder: Na krilih mladosti

 

Radgonski umetnik razstavlja grafike v deželi Božidarja Jakca

Matjaž GederV Lamutovem likovnem salonu Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, bo vse do srede (15.) decembra na ogled enkratna razstava likovnega umetnika Matjaža Gederja, ki v najnovejšem grafičnem ciklu briše ločnico med slikarstvom in grafiko. Likovni pedagog iz Gornje Radgone dela, ustvarjena v tehniki monoprinta, razstavlja, tokratna razstava pa ima naslov: Na krilih mladosti (čez ovire na poti odraščanja), kjer se umetnik ukvarja predvsem s perečimi temami sodobne družbe. Odpira vprašanja o družbenih sistemih, o posameznikovem uporu in hrepenenju po svobodi, k čemur teži že v formativnih letih odraščanja. Kot učitelj likovne umetnosti Geder takšen boj mladostnikov spremlja vsak dan, pa tudi druge drobce njihovega sveta, njihova zanimanja in uporništvo. Ob dobro obiskani otvoritvi razstave, je umetnika in njegovo delo predstavila kustosinja razstave Kristina T. Simončič.

Sam naslov razstave se nanaša tako na mladostniško vznesenost in prestopanje mej kot tudi željo po preseganju konfliktov, navdih in let domišljije. Tematsko dopolnjujejo postavitev papirna letala, potiskana z ovoji psiho-farmakoloških tablet, ki – kot so zapisali v galeriji – odražajo željo po premikanju, osvoboditvi iz spon družbenih sistemov ter nadzora v šolah in družinah. Obenem so simboli duševnih stisk in epidemije poseganje po antidepresivih in pomirjevalih, h katerim se za "normalno funkcioniranje v disfunkcionalnem svetu" zateka vse več mladih. „Matjaž Geder je umetnik, ki svoja dela ustvarja spontano. Prepušča se intuiciji, ki ga po njegovih besedah »vodi med likovno igro nezavednega«, ko gradi kompozicijo z raznorodnimi elementi, ne da bi se na izdelavo grafike prej pripravil z risbo ali skico. Včasih grafiko, s katero je zadovoljen, odloži in se po določenem času vrne k odtisu ter ga naknadno dodela z novimi motivi, barvami. Vsa njegova dela so monoprinti, unikati, in kot taki brišejo ločnico med slikarskim in grafičnim polom", je poudarila Kristina T. Simončič, ki dodaja: „Gederjeve grafike lahko razumemo, šele če si jih ogledamo skozi njihovo večplastnost, saj nikoli niso razumljive povsem na prvo žogo. Šele ko se poglobimo v likovno polje, lahko začnemo, v sozvočju s simbolnimi pomeni uporabljenih barv ali njihove odsotnosti in naslovom, ki pri umetnikovih delih vedno pomeni še eno pomensko plast več, počasi odgrinjati plasti, ki druga za drugo bodisi rušijo bodisi izgrajujejo in vzpostavljajo nove pomenske premene ter s tem odpirajo vrata v umetnikov osebni svet. Zemljevid njegovih premišljevanj, ki se pred nami razprostirajo na pokrajini grafičnega lista, je širok, saj Gederja zanimajo sodobne družbene teme in krize časa, v katerem živimo. Umetnik je dobro poznan po svojih grafičnih delih, v katerih odpira vprašanja o sistemih v družbi, posameznikovem uporu in iskanju mej ter želji po svobodi, kar se najbolj izrazi ravno v tematikah, povezanih z dobo odraščanja".
Matjaž Geder je sicer leta 1976 bil rojen v Murski Soboti. Po Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani je nadaljeval študij na likovnem oddelku Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, kjer je diplomiral leta 2002. Kot likovni pedagog in mentor gledališkega kluba je zaposlen na OŠ II v Murski Soboti. Kot član gledališke skupine Ars Altera Pars je nastopil v performansih, kratkih filmih in lutkovnih predstavah. Posveča se predvsem grafiki, ilustraciji in slikarstvu. Živi in ustvarja v Gornji Radgoni, skupaj s svojo partnerko Evo Žula, ki je med drugim tudi likovna umetnica. V minulih ustvarjalnih letih je razstavljal marsikje po svetu, prejel pa je tudi množico domačih in mednarodnih priznanj in nagrad. Omeniti tudi kaže, da je leta 2018 imel samostojno razstavo v MGLC (Mednarodnem grafičnem likovnem centru) v Ljubljani, ter, da je bil istega leta nominiran za Nagrado norveške kraljice Sonje za grafiko (The Queen Sonja Print Award), kot edini predstavnik Slovenije. Slovesnost je bila novembra 2018 v Royal Academy of Arts v Londonu...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Matjaž Geder: Na krilih mladosti