V Gasilskem domu Zbigovci se je trlo otrok in njihovih spremljevalcev

Majolkin MiklavžPodobno kot vsako leto, ko se začne veseli december z obiskom prvega dobrega moža Miklavža, so zraven tudi letos bili aktivisti Turističnega društva Majolka. V sodelovanju s PGD Zbigovci so namreč spet pripravili lep dogodek za najmlajše iz Zbigovcev in okolice. Tokrat se je prireditve z obiskom sv. Miklavža in obdaritvijo udeležilo kar 105 otrok, ki so v prostore domačega gasilskega doma prišli s svojimi starši, dedki, babicami...

„Majolkin

Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Odprli so tematsko likovno razstavo „Oblo + oglato 2019"

 

Predstavlja se 18 likovnih ustvarjalcev

Oblo in oglatoV navzočnosti številnih ljubiteljev likovne ustvarjalnosti, je v Galeriji Kulturnega doma Gornja Radgona potekala otvoritev 7. Regijske tematske razstave JSKD za Pomurje. Izbor del in postavitev razstave je naredila doc. Polona Maher, akad. kiparka in prof. likovne umetnosti, ki je tudi spregovorila o izboru in temi razstave. Ob odprtju zanimive razstave, katero je vodila vodja OI JSKD Gornja Radgona, Simona Pirc Katalinič, so v kulturnem programu nastopili učenci ZGŠ Maestro (pevki Iva Milin in Kiara Katalinič, ter flavtistka Darma Ketiš, vse ob klavirski spremljavi Leje Ropoša), pod mentorstvom Nine Dominko in Melite Vulc.

Kot je uvodoma povedala Simona Pirc Katalinič, je JSKD v letošnjem letu razpisal že 7. tematsko razstavo, tokrat z naslovom „Oblo - Oglato", kar pomeni, da je tema uporaba kontrasta oblih in oglatih oblik. „V letu 2019 potekajo po vsej Sloveniji regijske tematske razstave, izbor del na slednjih naredijo različni likovni selektorji. Vse regijske razstave si bo ogledal Janez Zalaznik, akademski slikar, ki bo naredil izbor najboljših del za državno razstavo, otvoritev katere bo v začetku leta 2020, tokrat v Murski Soboti", je dejala Pirc Kataliničeva, ki je dodala, da se je na letošnjo regijsko tematsko razstavo za Pomurje prijavilo 18 likovnih ustvarjalcev z 18 deli. Dela si je ogledala doc. Polona Maher, akademska kiparka in profesorica likovne umetnosti ter odločila, da vsa dela ustrezajo tematiki. Ob tej priložnosti so izdali tudi posebni katalog, vodja radgonske izpostave JSKD pa se je za pripravo razstave in njenega odprtja posebej zahvalila vsem iz ZGŠ Maestro, Zavodu za kulturo turizem in promocijo Kultprotur, Občini Gornja Radgona, likovnici Tatjani Mijatović, Likovnemu društvo Gornja Radgona in seveda tudi selektorici Poloni Maher. Ob tem je čestitala osemnajstim likovnim ustvarjalcem, ki so razstavljali, in sicer so to: Igor Bratuš, Cvetk Cmor, Jožef Hari, Karmen Jančar, Marjana Kmet, Damjana Krpič, Ivanka Lehner, Ivanka Marko, Alojz Rous, Marija Skledar, Nada Stajnko, Terezija Šegula, Tamara Špitaler Škorič, Bine Šmon, Edita Vodan Šoštarič, Dana Štrucelj, Alina Timofeeva in Lojze Veberič. Vsem avtorjem sta Pirc Kataliničeva in njena sodelavka Stanka Klemenčič, skupaj s članico občinskega sveta Urško Mauko Tuš, podelili še priznanje, cvet in bilten.

Kot je med otvoritvijo razstave dejala selektorica Polona Maher, danes vse manj uporabljeni termin oblo večinoma nadomešča izraz okroglo, zaobljeno. „Še malo časa bo preteklo, pa marsikdo ne bo vedel, da so oblanci tisti ukrivljeni leseni trakci, ki nastanejo pri obdelovanju lesa z obličem. Obla je Zemlja in zemlja ni obla, ne oglata. Oglato je vse tisto, kar ima ogle. Oglat je tudi tisti, ki je neroden in okoren. Oblo in oglato sta par in nasprotje hkrati", kot je dejala docentka Maherjeva, ki je poudarila, da so na regijski tematski razstavi zastopana likovna področja grafike, fotografije, slikarstva in kiparstva. „Vsa dela so se uvrstila v izbor za razstavo. Raznolika je uporaba likovnih tehnik kot so kolaž, asemblaž, akvarel, kombinirane tehnike, žgana glina, kaširan papir, risba, prevladujejo pa slike na platnu v tehniki akrila. Motivika se giblje predvsem v polju klasičnih žanrov kot so krajina, tihožitje in figura" je poudarila doc. Polona Maher, akad. kiparka in prof. lik. Umet., ki je podrobno opisala vsej 18 razstavljenih del.

Tako je delo Žica, Jožeta Bratuše fotografija, ki zajema podobo mreže s krožnimi elementi. Kader vključuje geometrijsko mrežo s tremi ploskvami, prosojnost strukture in senco. Napetost v kvadratnem formatu tvori poševnica, ki razmejuje senčno projekcijo in smer gibanja. Veliko bolj narativna je krajina Cvetke Cmor. V tehniki akvarela naslikan pogled izza agavinih koničastih listov se odpira proti morju in mehkim oblikam hribov v zadnjih planih. Zeleno-modra Pajkova mreža deluje kot tančica, fokus ali tarča. Veduta kraja Spomini Jožefa Harija je sestavljena iz osnovnih geometrijskih likov in teles. S spomini obujamo, a tudi izgubljamo delčke celote. V Harijevi sliki izginjajo barve, pa tudi odprtine na zgradbah. Igrivosti in oblosti je polno v asemblažu Vesoljček Karmen Jančar. Zdi se, da se plastični elementi gibljejo znotraj okroglega polja. Prepoznavnost pokrovčkov smetane pod tlakom, sladolednih žogic in kinder jajčke nas poveže s produkcijo potrošniških priboljškov za vse generacije.

Slika Kaos Marjane Kmet združuje red in nered. Vse je ujeto v formo, ki asocira na vitraž. Kaos se bere v napetosti oboda, ki zadržuje barvite oblike v prisilni drži. Kolaž-risba Matematična pot v enost Danile Krpič je sestav geometrijskih risb krivulj in hiperbol, ki so vertikalno nanizane kot hrbtenica neke anorganske figure. Pusto, sivo ozadje nakazuje čisti, prazni prostor miselnega vesolja. Sam svoj, kipec moške figure v žgani glini Ivanke Lehner, ima duhovit prizvok. Gleda, pa ne gleda, se smeji in pači. Prav oblat je, torej neroden v svoji drži. Ivanka Marko je v sliki Jeruzalemski hribi členila krajino kot kolažno rezane in ponovno sestavljene barvne slike. Med oblikami izstopajo krogi, orisi stiliziranih trtnih listov, trakovi in trikotniki. Dinamika je poudarjena z različnimi smermi gibanja in nizanja. Kombinacija močnih, čistih barv ter pretežno organskih oblik z vijoličnimi geometrijskimi liki v sliki Deblo, Alojzija Rousa spominja na fauvizem, gibanje francoskih slikarjev za neodvisnost barv od predmetnega sveta. Izstopajoče komplementarne barvne kombinacije harmonizirajo kombinacijo oblik. Marija Skledar v Usedlini dejanja slikarsko kopiči ter ureja forme in barve, sliko pa nadgrajuje s kolažnimi oznakami. Prevladujoči zemeljski toni nakazujejo prednost organskih, oblih form pred oglatimi. Tihožitje Nade Stajnko zaznamujejo mozaični vzorci na vrču in ozadju, ki se jačajo oziroma bledijo v barvnih tonih. Na prosojnem sloju izsekani krogi pa dajejo občutek plastenja.

„Terezija Šegula je prepletala oblo in oglato kot organsko in anorgansko. Linorez Sreča je doma odslikava ljudsko ornamentiko in ročne spretnosti žena. Pogled skozi kovinsko kovano ograjo, prepredeno z metulji in ovijalkami je pomirjujoč. Slika Mehko in trdo Tamare Špitaler Škorić upodablja ujetost figure v globini slikarskega zaboja. V zavozlanem telesu čutimo moč in energijo, v oglatem okvirju pa obstojnost in trdnost. Diagonalna kompozicija v sliki Rože Bineta Šmona izžareva sončno energijo ter občutek toplote. Šablonski cvetni listi oziroma žarki so ostri in togi. Nekaj grotesknega je v črno-beli kaširani sliki Stražnik Edite Vodan Šoštarič in kipu Solzi, Dane Štrucelj. Medtem ko Stražnik izstopa iz slike s škatlastim obrazom, sta dejanski solzi na kipu komaj opazni. Teža glinenih obrazov, pritrjenih na oglati kovinski podstavek, je v nasprotju z lahko kaširano sliko. V asemblaž Time je Alina Timofeeva vkomponirala osončje, astrologijo, zvezdo, simbole planetov in kolesje. Prevladujoča rumena barva sili v ospredje, sliki pa daje napetost decentrirana kompozicija. En mož – orkester Lojzeta Veberiča učinkuje kot narisana skulptura. Poveden naslov pove vse; mož igra vse instrumente in lepo povzema temo letošnjega natečaja z oblimi in oglatimi linijami", je še dejala doc. Polona Maher, akad. kiparka in prof. lik. umet.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Odprli so tematsko likovno razstavo „Oblo + oglato 2019"