Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Odprli so tematsko likovno razstavo „Oblo + oglato 2019"

 

Predstavlja se 18 likovnih ustvarjalcev

Oblo in oglatoV navzočnosti številnih ljubiteljev likovne ustvarjalnosti, je v Galeriji Kulturnega doma Gornja Radgona potekala otvoritev 7. Regijske tematske razstave JSKD za Pomurje. Izbor del in postavitev razstave je naredila doc. Polona Maher, akad. kiparka in prof. likovne umetnosti, ki je tudi spregovorila o izboru in temi razstave. Ob odprtju zanimive razstave, katero je vodila vodja OI JSKD Gornja Radgona, Simona Pirc Katalinič, so v kulturnem programu nastopili učenci ZGŠ Maestro (pevki Iva Milin in Kiara Katalinič, ter flavtistka Darma Ketiš, vse ob klavirski spremljavi Leje Ropoša), pod mentorstvom Nine Dominko in Melite Vulc.

Kot je uvodoma povedala Simona Pirc Katalinič, je JSKD v letošnjem letu razpisal že 7. tematsko razstavo, tokrat z naslovom „Oblo - Oglato", kar pomeni, da je tema uporaba kontrasta oblih in oglatih oblik. „V letu 2019 potekajo po vsej Sloveniji regijske tematske razstave, izbor del na slednjih naredijo različni likovni selektorji. Vse regijske razstave si bo ogledal Janez Zalaznik, akademski slikar, ki bo naredil izbor najboljših del za državno razstavo, otvoritev katere bo v začetku leta 2020, tokrat v Murski Soboti", je dejala Pirc Kataliničeva, ki je dodala, da se je na letošnjo regijsko tematsko razstavo za Pomurje prijavilo 18 likovnih ustvarjalcev z 18 deli. Dela si je ogledala doc. Polona Maher, akademska kiparka in profesorica likovne umetnosti ter odločila, da vsa dela ustrezajo tematiki. Ob tej priložnosti so izdali tudi posebni katalog, vodja radgonske izpostave JSKD pa se je za pripravo razstave in njenega odprtja posebej zahvalila vsem iz ZGŠ Maestro, Zavodu za kulturo turizem in promocijo Kultprotur, Občini Gornja Radgona, likovnici Tatjani Mijatović, Likovnemu društvo Gornja Radgona in seveda tudi selektorici Poloni Maher. Ob tem je čestitala osemnajstim likovnim ustvarjalcem, ki so razstavljali, in sicer so to: Igor Bratuš, Cvetk Cmor, Jožef Hari, Karmen Jančar, Marjana Kmet, Damjana Krpič, Ivanka Lehner, Ivanka Marko, Alojz Rous, Marija Skledar, Nada Stajnko, Terezija Šegula, Tamara Špitaler Škorič, Bine Šmon, Edita Vodan Šoštarič, Dana Štrucelj, Alina Timofeeva in Lojze Veberič. Vsem avtorjem sta Pirc Kataliničeva in njena sodelavka Stanka Klemenčič, skupaj s članico občinskega sveta Urško Mauko Tuš, podelili še priznanje, cvet in bilten.

Kot je med otvoritvijo razstave dejala selektorica Polona Maher, danes vse manj uporabljeni termin oblo večinoma nadomešča izraz okroglo, zaobljeno. „Še malo časa bo preteklo, pa marsikdo ne bo vedel, da so oblanci tisti ukrivljeni leseni trakci, ki nastanejo pri obdelovanju lesa z obličem. Obla je Zemlja in zemlja ni obla, ne oglata. Oglato je vse tisto, kar ima ogle. Oglat je tudi tisti, ki je neroden in okoren. Oblo in oglato sta par in nasprotje hkrati", kot je dejala docentka Maherjeva, ki je poudarila, da so na regijski tematski razstavi zastopana likovna področja grafike, fotografije, slikarstva in kiparstva. „Vsa dela so se uvrstila v izbor za razstavo. Raznolika je uporaba likovnih tehnik kot so kolaž, asemblaž, akvarel, kombinirane tehnike, žgana glina, kaširan papir, risba, prevladujejo pa slike na platnu v tehniki akrila. Motivika se giblje predvsem v polju klasičnih žanrov kot so krajina, tihožitje in figura" je poudarila doc. Polona Maher, akad. kiparka in prof. lik. Umet., ki je podrobno opisala vsej 18 razstavljenih del.

Tako je delo Žica, Jožeta Bratuše fotografija, ki zajema podobo mreže s krožnimi elementi. Kader vključuje geometrijsko mrežo s tremi ploskvami, prosojnost strukture in senco. Napetost v kvadratnem formatu tvori poševnica, ki razmejuje senčno projekcijo in smer gibanja. Veliko bolj narativna je krajina Cvetke Cmor. V tehniki akvarela naslikan pogled izza agavinih koničastih listov se odpira proti morju in mehkim oblikam hribov v zadnjih planih. Zeleno-modra Pajkova mreža deluje kot tančica, fokus ali tarča. Veduta kraja Spomini Jožefa Harija je sestavljena iz osnovnih geometrijskih likov in teles. S spomini obujamo, a tudi izgubljamo delčke celote. V Harijevi sliki izginjajo barve, pa tudi odprtine na zgradbah. Igrivosti in oblosti je polno v asemblažu Vesoljček Karmen Jančar. Zdi se, da se plastični elementi gibljejo znotraj okroglega polja. Prepoznavnost pokrovčkov smetane pod tlakom, sladolednih žogic in kinder jajčke nas poveže s produkcijo potrošniških priboljškov za vse generacije.

Slika Kaos Marjane Kmet združuje red in nered. Vse je ujeto v formo, ki asocira na vitraž. Kaos se bere v napetosti oboda, ki zadržuje barvite oblike v prisilni drži. Kolaž-risba Matematična pot v enost Danile Krpič je sestav geometrijskih risb krivulj in hiperbol, ki so vertikalno nanizane kot hrbtenica neke anorganske figure. Pusto, sivo ozadje nakazuje čisti, prazni prostor miselnega vesolja. Sam svoj, kipec moške figure v žgani glini Ivanke Lehner, ima duhovit prizvok. Gleda, pa ne gleda, se smeji in pači. Prav oblat je, torej neroden v svoji drži. Ivanka Marko je v sliki Jeruzalemski hribi členila krajino kot kolažno rezane in ponovno sestavljene barvne slike. Med oblikami izstopajo krogi, orisi stiliziranih trtnih listov, trakovi in trikotniki. Dinamika je poudarjena z različnimi smermi gibanja in nizanja. Kombinacija močnih, čistih barv ter pretežno organskih oblik z vijoličnimi geometrijskimi liki v sliki Deblo, Alojzija Rousa spominja na fauvizem, gibanje francoskih slikarjev za neodvisnost barv od predmetnega sveta. Izstopajoče komplementarne barvne kombinacije harmonizirajo kombinacijo oblik. Marija Skledar v Usedlini dejanja slikarsko kopiči ter ureja forme in barve, sliko pa nadgrajuje s kolažnimi oznakami. Prevladujoči zemeljski toni nakazujejo prednost organskih, oblih form pred oglatimi. Tihožitje Nade Stajnko zaznamujejo mozaični vzorci na vrču in ozadju, ki se jačajo oziroma bledijo v barvnih tonih. Na prosojnem sloju izsekani krogi pa dajejo občutek plastenja.

„Terezija Šegula je prepletala oblo in oglato kot organsko in anorgansko. Linorez Sreča je doma odslikava ljudsko ornamentiko in ročne spretnosti žena. Pogled skozi kovinsko kovano ograjo, prepredeno z metulji in ovijalkami je pomirjujoč. Slika Mehko in trdo Tamare Špitaler Škorić upodablja ujetost figure v globini slikarskega zaboja. V zavozlanem telesu čutimo moč in energijo, v oglatem okvirju pa obstojnost in trdnost. Diagonalna kompozicija v sliki Rože Bineta Šmona izžareva sončno energijo ter občutek toplote. Šablonski cvetni listi oziroma žarki so ostri in togi. Nekaj grotesknega je v črno-beli kaširani sliki Stražnik Edite Vodan Šoštarič in kipu Solzi, Dane Štrucelj. Medtem ko Stražnik izstopa iz slike s škatlastim obrazom, sta dejanski solzi na kipu komaj opazni. Teža glinenih obrazov, pritrjenih na oglati kovinski podstavek, je v nasprotju z lahko kaširano sliko. V asemblaž Time je Alina Timofeeva vkomponirala osončje, astrologijo, zvezdo, simbole planetov in kolesje. Prevladujoča rumena barva sili v ospredje, sliki pa daje napetost decentrirana kompozicija. En mož – orkester Lojzeta Veberiča učinkuje kot narisana skulptura. Poveden naslov pove vse; mož igra vse instrumente in lepo povzema temo letošnjega natečaja z oblimi in oglatimi linijami", je še dejala doc. Polona Maher, akad. kiparka in prof. lik. umet.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Odprli so tematsko likovno razstavo „Oblo + oglato 2019"