Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Odprtje fotografske razstave Hermana Čaterja

 

HERMAN ČATER

RazstavaHerman Čater je Celjan, a član FK Maribor, kar pomenljivo kaže na njegovo fotografsko usmeritev. Čatrova fotografija sega na različna področja, je portretist in krajinar, lirično razpoložen opazovalec razkošne narave in žanrsko realističen dokumentarist vsakdanjih prizorov.

Fotografira na poteh po Sloveniji, s kamero pa se odpravlja tudi daleč stran, v Toskano, na Škotsko, v Emirate, Sibirijo…

V letu 2008 se je poklonil Stojanu Kerblerju ob njegovi sedemdeset letnici in naredil serijo mojstrovih portretov; Stojan Kerbler slavi kot predan mentor mlajšim ustvarjalcem in tudi Čatru je dragocen sogovornik. Čatrove fotografije so črno-bele in barvne - slednje prevladujejo, pri čemer avtor skrbno kontrolira barvno skalo. Pozoren je na barvne kontraste, ki ji mehča z megličastimi prehodi, ter izrablja nasprotno svetlobo, ki razblinja ostre forme. Poznavalci so Čatrove fotografije opazili, njihovo kakovost pa potrjujejo tudi mnoga domača in mednarodna priznanja.

Posebno pozornost je vzbudila njegova serija fotografij, ki jih je Čater posnel na domu ostarelega in sedaj že pokojnega moža v hribovitih krajih v osrčju Slovenije. Malokdo zaide do na pol podrte in v strmino postavljene lesene koče, kamor vozi le kolovoz. Osamljeni možakar se je razveselil fotografovega obiska, spoprijateljila sta se in dovolil mu je fotografirati. Serija nas seznanja s hišo in življenjem njenega nenavadnega prebivalca. Posnetki zunanjščine revščino doma zagrinjajo v romantično razpoloženje razcvetele pomladi, notranjost pa prikaže drugačno podobo. Fotografija sistematično našteva skopo notranjo opremo: štedilnik, iz katerega seva rdeča svetloba ognja, Križanega na steni in še enega nekoliko manjšega na mizi, poročno fotografijo in še eno, ki prikazuje mlado ženo, lončeno peč v kotu, razmetano posteljo, počene lonce, zavržene steklenice… Možakarja so zaznamovali beda in osamljenost, bolezni, pomanjkanje, cigarete in tudi pijača. Starčeve podobe gledalcev ne morejo pustiti ravnodušnih. Občutki krivde in sočutja so prvi odzivi, ki pa ob skrbnem ogledovanju ne prevladujejo. Čater je tovrstno branje presegel s pretanjeno rabo svetlobe in ponudil več plasti razumevanja svojih podob. V raztrgano kočo zunanja luč vdira skozi majhna okna, Čater pa je zmogel ujeti njene magične odseve ob robovih predmetov na grebenih razpokanega ometa, v odbleskih okrušenih kozarcev in krožnikov, na obrazu svojega prijatelja pa je zabeležil soj iz razbeljene peči in sončne žarke, ki prodirajo skozi razmaknjene deske gospodarske lope.

Kompozicije, na katerih je starec prikazan v molitvi, zatopljen v prebiranje rožnega venca ali zazrt v razpelo, pa zajema naravnost mistično razpoloženje. V religiozno misel vodi več motivov, med njimi tudi prizor, ko starec reže hlebec kruha, ali portret z ovcama v hlevu. Čatrova serija fotografij z naslovom »Pozabljen« je sociološka študija, a tudi fotografov razmislek o življenjskih vrednotah. Fotografije so deloma črno-bele in deloma barvne. Barvni posnetki se odmikajo od pričakovane barvne skale, odtenki prehajajo v komaj verjetne, včasih tudi fluorescentne tone in poudarjajo nadrealnost situacije. Primerjave s sorodnimi serijami v slovenski fotografiji so možne, še najbližji se zdijo Kerblerjevi »Haložani«. Podobno kot pri Kerblerjevi pripovedi o življenju, ki ga danes skorajda ni več, se je potrebno tudi pri ogledovanju Čatrove serije izogibati skušnjavam, ki vodijo v senzacionalnost. Šele ko vsebino fotografij dojamemo na splošno človeški ravni in ko zaznamo njihove formalne vrednosti, se nam odprejo v vsej svoji sporočilnosti, ki tragično usodo pozabljenega starca postavljajo v jedro izpraševanja o smislu bivanja.

Dr. Marjeta Ciglenečki

 

Herman Čater se je rodil leta 1941 v Celju. Diplomiral je iz angleškega jezika in angleške književnosti. V svet fotografije ga je popeljal oče že v mladosti, resneje pa se je začel ukavarjati s fotografijo po letu 1996, ko je imel prvič sprejeto fotografijo na državni razstavi v Mariboru, istega leta pa tudi prvo samostojno razstavo v Celju. Je član FK Maribor. Leta 2006 je bil pobudnik in soustanovitelj Društva fotografov Svit v Celju.

Zadnja leta je med najuspešnejšimi fotografi v Fotografski zvezi Slovenije - FZS. Mednarodna zveza za umetniško fotografijo FIAP mu je leta 2008 podelila naslov EFIAP (Excellence FIAP), Umetniški svet FZS pa naziv MF FZS (Mojster fotografije).

Do sedaj je imel preko 100 samostojnih razstav v Sloveniji, Italiji, Avstriji, ZDA, Nemčiji, Hrvaški, Slovaški, Saudski Arabiji in Sibiriji … ter prejel več kot sto domačih in mednarodnih nagrad.

Izbor nagrad zadnjega obdobja:

Emzin, fotografija leta, ožji izbor (2008); Gran tour delle Colline – najboljši avtor, štiri zlate medalje; In spot light pri Black& White magazinu, za kolekcijo portretne fotografije (objava v fotografski reviji v ZDA) (2009); Nominacija pri „World Photographic Art Magazine“ z dvema fotografijama (sodelovalo je 92 držav) (2009); Ožji izbor na tekmovanju „Photographic Portrait Prize 2009“, London (2009); Prva nagrada na pregledni slovenski razstavi (2009); FIAP bronasta medalja v Turčiji (2009); Medalja v Novgorodu, Rusija (2009); Medalja v Tokiju (2009); Emzin, fotografija leta, ožji izbor (2010); Druga nagrada na državni pregledni razstavi (2010); Merit award Black and White magazine, ZDA (2010); Zlata medalja na FIAP salonu na Cipru (sodelovalo 7400 fotografov iz 114 držav) (2010); Grang prix in zlata FIAP medalja v Abu Dhabiju (2010); Srebrna FIAP medalja v Beogradu, Srbija (2010). Letos je sodeloval na 11 mednarodnih salonih in dobil 13 nagrad.

Živi in ustvarja v Celju.

GSM: 040 650 925,

e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

VLJUDNO VAS VABIMO NA ODPRTJE IN OGLED RAZSTAVE HERMAN ČATER FOTOGRAFIJE ODPRTJE RAZSTAVE BO V PONEDELJEK, 26. DECEMBRA 2011, OB 16. URI, V GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORNJI RADGONI RAZSTAVA BO NA OGLED DO 31. JANUARJA 2012 GALERIJA JE ODPRTA V ČASU URADNIH UR KULTPROTUR-A.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Odprtje fotografske razstave Hermana Čaterja