Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Odprtje fotografske razstave Hermana Čaterja

 

HERMAN ČATER

RazstavaHerman Čater je Celjan, a član FK Maribor, kar pomenljivo kaže na njegovo fotografsko usmeritev. Čatrova fotografija sega na različna področja, je portretist in krajinar, lirično razpoložen opazovalec razkošne narave in žanrsko realističen dokumentarist vsakdanjih prizorov.

Fotografira na poteh po Sloveniji, s kamero pa se odpravlja tudi daleč stran, v Toskano, na Škotsko, v Emirate, Sibirijo…

V letu 2008 se je poklonil Stojanu Kerblerju ob njegovi sedemdeset letnici in naredil serijo mojstrovih portretov; Stojan Kerbler slavi kot predan mentor mlajšim ustvarjalcem in tudi Čatru je dragocen sogovornik. Čatrove fotografije so črno-bele in barvne - slednje prevladujejo, pri čemer avtor skrbno kontrolira barvno skalo. Pozoren je na barvne kontraste, ki ji mehča z megličastimi prehodi, ter izrablja nasprotno svetlobo, ki razblinja ostre forme. Poznavalci so Čatrove fotografije opazili, njihovo kakovost pa potrjujejo tudi mnoga domača in mednarodna priznanja.

Posebno pozornost je vzbudila njegova serija fotografij, ki jih je Čater posnel na domu ostarelega in sedaj že pokojnega moža v hribovitih krajih v osrčju Slovenije. Malokdo zaide do na pol podrte in v strmino postavljene lesene koče, kamor vozi le kolovoz. Osamljeni možakar se je razveselil fotografovega obiska, spoprijateljila sta se in dovolil mu je fotografirati. Serija nas seznanja s hišo in življenjem njenega nenavadnega prebivalca. Posnetki zunanjščine revščino doma zagrinjajo v romantično razpoloženje razcvetele pomladi, notranjost pa prikaže drugačno podobo. Fotografija sistematično našteva skopo notranjo opremo: štedilnik, iz katerega seva rdeča svetloba ognja, Križanega na steni in še enega nekoliko manjšega na mizi, poročno fotografijo in še eno, ki prikazuje mlado ženo, lončeno peč v kotu, razmetano posteljo, počene lonce, zavržene steklenice… Možakarja so zaznamovali beda in osamljenost, bolezni, pomanjkanje, cigarete in tudi pijača. Starčeve podobe gledalcev ne morejo pustiti ravnodušnih. Občutki krivde in sočutja so prvi odzivi, ki pa ob skrbnem ogledovanju ne prevladujejo. Čater je tovrstno branje presegel s pretanjeno rabo svetlobe in ponudil več plasti razumevanja svojih podob. V raztrgano kočo zunanja luč vdira skozi majhna okna, Čater pa je zmogel ujeti njene magične odseve ob robovih predmetov na grebenih razpokanega ometa, v odbleskih okrušenih kozarcev in krožnikov, na obrazu svojega prijatelja pa je zabeležil soj iz razbeljene peči in sončne žarke, ki prodirajo skozi razmaknjene deske gospodarske lope.

Kompozicije, na katerih je starec prikazan v molitvi, zatopljen v prebiranje rožnega venca ali zazrt v razpelo, pa zajema naravnost mistično razpoloženje. V religiozno misel vodi več motivov, med njimi tudi prizor, ko starec reže hlebec kruha, ali portret z ovcama v hlevu. Čatrova serija fotografij z naslovom »Pozabljen« je sociološka študija, a tudi fotografov razmislek o življenjskih vrednotah. Fotografije so deloma črno-bele in deloma barvne. Barvni posnetki se odmikajo od pričakovane barvne skale, odtenki prehajajo v komaj verjetne, včasih tudi fluorescentne tone in poudarjajo nadrealnost situacije. Primerjave s sorodnimi serijami v slovenski fotografiji so možne, še najbližji se zdijo Kerblerjevi »Haložani«. Podobno kot pri Kerblerjevi pripovedi o življenju, ki ga danes skorajda ni več, se je potrebno tudi pri ogledovanju Čatrove serije izogibati skušnjavam, ki vodijo v senzacionalnost. Šele ko vsebino fotografij dojamemo na splošno človeški ravni in ko zaznamo njihove formalne vrednosti, se nam odprejo v vsej svoji sporočilnosti, ki tragično usodo pozabljenega starca postavljajo v jedro izpraševanja o smislu bivanja.

Dr. Marjeta Ciglenečki

 

Herman Čater se je rodil leta 1941 v Celju. Diplomiral je iz angleškega jezika in angleške književnosti. V svet fotografije ga je popeljal oče že v mladosti, resneje pa se je začel ukavarjati s fotografijo po letu 1996, ko je imel prvič sprejeto fotografijo na državni razstavi v Mariboru, istega leta pa tudi prvo samostojno razstavo v Celju. Je član FK Maribor. Leta 2006 je bil pobudnik in soustanovitelj Društva fotografov Svit v Celju.

Zadnja leta je med najuspešnejšimi fotografi v Fotografski zvezi Slovenije - FZS. Mednarodna zveza za umetniško fotografijo FIAP mu je leta 2008 podelila naslov EFIAP (Excellence FIAP), Umetniški svet FZS pa naziv MF FZS (Mojster fotografije).

Do sedaj je imel preko 100 samostojnih razstav v Sloveniji, Italiji, Avstriji, ZDA, Nemčiji, Hrvaški, Slovaški, Saudski Arabiji in Sibiriji … ter prejel več kot sto domačih in mednarodnih nagrad.

Izbor nagrad zadnjega obdobja:

Emzin, fotografija leta, ožji izbor (2008); Gran tour delle Colline – najboljši avtor, štiri zlate medalje; In spot light pri Black& White magazinu, za kolekcijo portretne fotografije (objava v fotografski reviji v ZDA) (2009); Nominacija pri „World Photographic Art Magazine“ z dvema fotografijama (sodelovalo je 92 držav) (2009); Ožji izbor na tekmovanju „Photographic Portrait Prize 2009“, London (2009); Prva nagrada na pregledni slovenski razstavi (2009); FIAP bronasta medalja v Turčiji (2009); Medalja v Novgorodu, Rusija (2009); Medalja v Tokiju (2009); Emzin, fotografija leta, ožji izbor (2010); Druga nagrada na državni pregledni razstavi (2010); Merit award Black and White magazine, ZDA (2010); Zlata medalja na FIAP salonu na Cipru (sodelovalo 7400 fotografov iz 114 držav) (2010); Grang prix in zlata FIAP medalja v Abu Dhabiju (2010); Srebrna FIAP medalja v Beogradu, Srbija (2010). Letos je sodeloval na 11 mednarodnih salonih in dobil 13 nagrad.

Živi in ustvarja v Celju.

GSM: 040 650 925,

e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

VLJUDNO VAS VABIMO NA ODPRTJE IN OGLED RAZSTAVE HERMAN ČATER FOTOGRAFIJE ODPRTJE RAZSTAVE BO V PONEDELJEK, 26. DECEMBRA 2011, OB 16. URI, V GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORNJI RADGONI RAZSTAVA BO NA OGLED DO 31. JANUARJA 2012 GALERIJA JE ODPRTA V ČASU URADNIH UR KULTPROTUR-A.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Odprtje fotografske razstave Hermana Čaterja