V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pomurski sejmarji predstavili lanske dosežke in letošnje načrte

 

NA TEMELJIH 50-LETNE TRADICIJE IN NA KRILIH PRIHODNOSTI

Kot je na tradicionalnem ponovoletnem srečanju z novinarji poudaril direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, v družbi sejemsko leto 2011, z ozirom na gospodarsko in splošno stanje v Sloveniji in svetu ocenjujejo kot uspešno in dobro.

 „Uspelo nam je uspešno realizirati vse tri sejemske projekte, šest ocenjevanj kakovosti in veliko obsejemskih dogodkov, ki so bili odmevni in uspešni za razstavljavce, obiskovalce in druge udeležence. V Pomurskem sejmu se zavedamo, da je v danem ekonomskem trenutku najbolj pomembno ostati na tržišču pomemben akter z vsemi obstoječimi produkti in programi, ki imajo tradicijo. Iščemo tudi nove izzive pri čemer pa se zavedamo pogojev, ki jih nudi ožje okolje in regija. Pomurski sejem v letu 2012 z mednarodnim kmetijsko – živilskim sejmom AGRA praznuje častitljivi 50. jubilej. Tako AGRA kot drugi sejmi, ki jih organiziramo, so prilagojeni pokrajini ob Muri in pokrivajo regijo, ki sega v Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. V tej širši regiji je največja naravna danost kmetijstvo in ljudje, ki obvladajo veliko dejavnosti in so odprti in skromni ter pošteni. Pomurski sejem ima odgovorno poslanstvo v tem, da v tej regiji nudi prireditve, ki postavljajo to regijo ob bok najbolj razvitih in najbolj sposobnih regij, saj se na sejmih, ki jih organizira, lahko promovira regijsko gospodarstvo in regija kot pokrajina z vsemi svojimi posebnostmi. Poleg bogatega kmetijstva je ta regija dala vedno tudi veliko gradbincev, v regiji je veliko naravnega okolja z bogato lovsko, ribiško in turistično tradicijo, in ne nazadnje iz te regije prihaja tudi največ poklicnih vojakov“, je dejal Janez Erjavec.

Zato je vizija Pomurskega sejma v razvoju sejmov kot je kmetijsko-živilski sejem, gradbeni, komunalni in energetski sejem, lov ribolov in turizem ter sejem sodobna obramba in zaščita. In ravno AGRA, MEGRA, LOV in SOBRA so sejmi, ki so se že dokazali kot pomembni za regijo, celotno državo in za mednarodno regijo sosednjih držav. „Na teh projektih pa je še veliko podprojektov, ki se bodo prilagajali trendom in usmeritvam nadaljnjega razvoja kot samostojne prireditve ali kot organizacijski del večjih. Poslovno povezovanje in promocija imata v času gospodarske krize še večji pomen. Poslanstvo Pomurskega sejma je, da nudi podjetjem in njihovim izdelkom, ki kažejo pot iz recesije in okoljske krize, vso podporo pri kakovostnih sejemskih predstavitvah, poslovnem povezovanju, spremljevalnih dogodkih in oglaševanju“, dodaja Erjavec.

V Pomurskem sejmu so v letu 2011 organizirali 3 sejme in 6 strokovnih ocenjevanj kakovosti izdelkov. Na vseh sejmih je na 96.000 m2 površin sodelovalo 2224 razstavljavcev iz 27 držav, ki jih je obiskalo 143.500 obiskovalcev. Na ocenjevanjih kakovosti je sodelovalo 383 udeležencev s 1315 izdelki iz 11 držav. Največ razstavljalcev in obiskovalcev je pritegnil sejem AGRA, in sicer 1710 razstavljavcev iz 27 držav, ki so se predstavili na 67.200 m2 razstavnih površin 117.000 obiskovalcem. Sejme je spremljalo več deset odmevnih strokovnih posvetov (samo sejem AGRA več kot 50) ob njih pa tudi številni poslovni, promocijski, stanovski in družabni dogodki. Poleg sejmov in strokovnih ocenjevanj je Pomurski sejem uspešno organiziral in soorganiziral tudi druge projekte. Skupaj s pokrovitelji je uspešno izpeljal projekt Vinska kraljica Slovenije 2011. Simona Žugelj je kot 15. nosilka krone promovirala slovensko vinogradništvo, vinarstvo in turizem, na več kot 70-ih uradnih in številnih manj formalnih dogodkih, povezanih z vinarstvom in vinogradništvom. Pomurski sejem je sodeloval v Združenju evropskih kmetijskih sejmov EURASCO in v društvu agrarnih novinarjev Slovenije DANS. Skupaj z okrajnim glavarstvom Bad Radkersburga je z mednarodno slikarsko kolonijo “Vinogradi obeh bregov Mure” sedemnajstič izpričal tesno zgodovinsko povezanost obeh obmejnih krajev ter Avstrije in Slovenije.

V jubilejnem sejemskem letu in letu kakovosti 2012 bodo najprej od 28.3. do 1.4. pripravili sejme: Megra - 25. mednarodni sejem gradbeništva; Engra – 1. mednarodni sejem energije in trajnostne gradnje; Kogra – 1. mednarodni sejem komunale, urejanja okolja in ekologije; Med 25. in 30. avgustom sta na sporedu Agra - 50. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, in Inpak - 18. mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike. Na koncu med 20. in 22. septembrom sledi še Sobra - 6. mednarodni sejem obrambe, varovanja, zaščite in reševanja, bienalni sejem. Zraven so spet številna ocenjevanja kakovosti, ter drugi projekti. Tako bo Pomurski sejem tudi v letu 2012 sodeloval v Združenju evropskih kmetijskih sejmov EURASCO, v mednarodni zvezi sejmov UFI ter v Društvu agrarnih novinarjev Slovenije. Skupaj z okrajnim glavarstvom Bad Radkesburg bo 18-ič organiziral slikarsko kolonijo “Vinogradi obeh bregov Mure”. Vinska kraljica Slovenije, Martina Baškovič, je v letu 2012 predstavnica slovenskih vin, slovenskega vinogradništva in vinorodne dežele, ter poslanica slovenskega turizma in kulturne dediščine...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Pomurski sejmarji predstavili lanske dosežke in letošnje načrte