Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Megra, Engra in Kogra zaprle svoja vrata

 

"Trojček " trajnostno perspektiven!     

Sejem v Gornji RadgoniPrvi dan letošnjega aprila se je na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni končal prvi „sejemski teden“ v letu 2012. Na sporedu je bil 25. mednarodni sejem gradbeništva Megra, zraven pa tudi prva mednarodna sejma energije in trajnostne gradnje (Engra) ter komunale, urejanja okolja in ekologije (Kogra).

Kljub krizi, ki pritiska z vseh strani so sejmi, po besedah Janeza Erjavca, direktorja Pomurskega sejma, dosegli želene cilje, torej so bili uspešni. „Vsi trije sejmi so v letu 2012, ko gradbeništvo doživlja največjo krizo v zadnjih desetletjih, nakazovali izhode iz krize, ne samo v razstavnem delu, ampak v prvi vrsti s spremljajočim programom strokovnih posvetov, predavanj, okroglih miz in svetovanj. V razstavnem delu so bila v ospredju podjetja, ki mogoče niso največji igralci na svojem področju, zagotovo pa so najbolj perspektivna. Gradbeništvo, komunala, varstvo okolja, ekologija, energija in sonaravna gradnja tvorijo sinergijo, ki riše vzorce izhoda iz krize“, je med drugim dejal Erjavec, ki je dodal, da je letošnji sejem spremenil podobo na mnogih segmentih, vendar bi težko rekli, da je odraz krize v gradbeništvu. Bolj je odraz sposobnosti posameznih segmentov in podjetij ali želijo resnično graditi svojo prihodnost na zdravih in realnih tleh.

Po njegovem so podjetja, ki so sodelovala na sejmu, dokazala da se želijo soočiti z realnostjo in s konkurenco ter se izpostaviti javnosti kot zdrava in zaupanja vredna. Sejem preko teh podjetij dviguje ugled gradbeništva in poskuša motivirati tudi mlade generacije, da so gradbeništvo in z gradnjo povezane dejavnosti, perspektivne. Predvsem pomurski obrtniki, Območne obrtno-podjetniške zbornice in sekcije, ki so pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije povezane z gradbeništvom, so dokazali, da imamo strokovno usposobljene, motivirane in zaupanja vredne obrtnike, ki jih ni strah prihodnosti. Tudi gradbene šole so dokazale, da se splača vlagati v mlade kadre. Gradbeništvo, ki je zelo kompleksna dejavnost, potrebuje nova naročila na vseh segmentih in potrebuje strokovne kadre različnih področij, da bi lahko ponovno vzpostavila neko normalno konjunkturo. „Na Pomurskem sejmu ostajamo trdno prepričani, da gradbeništvo in povezane dejavnosti potrebujejo sejem, ki povezuje in utrjuje ugled gradbeništva, komunale, trajnostne gradnje in trajnostnega razvoja. Zato bo MEGRA, ENGRA in KOGRA 2013 doživela nadaljnje razširitve vsebine in programov in verjamemo, da bo napovedala tudi novo konjunkturo“, dodaja prvi mož Pomurskega sejma.

Na sejmih MEGRA, ENGRA in KOGRA, ki so trajali med 28. marcem in 1. aprilom, in ki so v prvi vrsti namenjeni povezovanju ponudnikov z investitorji, s tistimi, ki gradijo, obnavljajo in posodabljajo za trg, za znane naročnike ali zase, so se predstavili na področju gradbeništva izdelki in storitve za gradnjo, sanacije in posodobitve stavb, gradbena kemija, elementi, materiali, oprema, mehanizacija, stroji, orodja, opažni sistemi, kritine, geodetski in gradbeni merilni instrumenti, stavbno pohištvo, energijsko varčne hiše, obrtniški izdelki in storitve. Komunalno področje je ponujalo čistilne naprave, komunalno opremo ter opremo in izdelke za urejanje okolice. Področje energetike je predstavljalo varčevanje z energijo s toplotnimi črpalkami, z opremo za izrabo biomase, sončne, geotermalne in energije vetra, z opremo za ogrevanje in hlajenje, s kamini ter z materiali za gradnjo energetsko varčnih hiš.

Poleg povpraševanja in ponudbe so se na sejmih srečali posel, stroka in institucije, veliko možnosti za cenovno ugodno, sodobno in trajnostno gradnjo ter rabo energije pa so na njih našli tudi vsi tisti, ki gradijo ali obnavljajo lastna bivališča. Poleg materialov, orodij in zamisli, ki so jim jih ponujali razstavljavci, so jim energetski strokovnjaki Gradbenega inštituta ZRMK v okviru projekta ENSVET nudili vsakodnevna uporabna brezplačna energetska in gradbena svetovanja, EKOSKLAD pa jih je informiral o sofinanciranju, s katerim se bodo lažje približali svoji trajnostni prihodnosti. Najpomembnejša novost, ki so jo letos na sejmu pripravili organizatorji sejma, območne obrtno-podjetniške zbornice in številne sekcije OZS, je bila Obrtna ulica, na kateri so obrtniki navduševali sedanje in bodoče partnerje s ponudbo svojih izdelkov in z živimi prikazi svojega znanja in spretnosti: polaganja tlakovcev, prekrivanja strehe, obdelovanja kamna, izdelave fasade, beljenja, toplotne zaščite stavb ter polaganja talnih oblog.

Pester razstavni in demonstracijski del povezanih treh sejmov so pospremili še tekmovanje mladih kleparjev in krovcev, predstavitve deficitarnih poklicev v gradbeništvu iz njim povezanih dejavnostih, aktualni strokovni posveti, predstavitev gradbenih šol, tekmovanje mladih v zidanju in prikaz graditeljskih spretnosti dijakov. Na sejmih se je sicer, na skupaj 14.000 m2 razstavnih površin predstavilo 310 razstavljavcev iz 14 držav, v petih dnevih pa je sejmišče obiskalo 13.500 ljudi. Dogajanje so popestrile tudi spremljevalne razstave: „Znak kakovosti v graditeljstvu 2012” v organizaciji gradbenega instituta ZRMK je predstavil prejemnike nagrajenih izdelkov in storitev v letošnjem letu. Na razstavnem prostoru »Gradbeno izobraževanje Slovenije« so svoje izobraževalne programe predstavile SGGEŠ Ljubljana, ŠC Novo mesto, SGŠ Maribor, ŠC Celje, Lesarska šola Maribor - Višja strokovna šola Maribor, Fakulteta za gradbeništvo Maribor ter Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana. Dijaki srednjih gradbenih šol so ves čas sejma na sejemskem prostoru prikazovali pridobljene spretnosti in znanja z izgradnjo skupnega gradbenega projekta.

Zgodba zase so vsekakor bili obrtniki, saj so OZS ter OOZ Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, Sekcija cementninarjev, kamnosekov in teracerjev, Sekcija polagalcev talnih oblog ter Sekcija slikopleskarjev in črkoslikarjev, prikazovali polaganje tlakovcev, prekrivanje strehe, obdelovanje kamna, izdelavo fasade, beljenje, toplotno zaščito stavb ter polaganje talnih oblog. Območne obrtno-podjetniške zbornice in sekcije so se predstavile tudi z razstavnimi prostori, za mlade pa so pripravile predstavitve deficitarnih poklicev. Že pred odprtjem sejma sta Inženirska zbornica Slovenije in Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS pripravili okroglo mizo o zagonu novih investicij.

Gost je bil Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač, ki je kasneje nagovoril zbrane tudi na odprtju sejmov. Njegovemu otvoritvenemu nagovoru so sledili govori direktorja Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala Jožeta Renarja, direktorja Pomurskega sejma Janeza Erjavca ter župana občine Gornja Radgona Antona Kampuša. Po otvoritveni slovesnosti je Gradbeni inštitut ZRMK podelil letošnje slovenske znake kakovosti v graditeljstvu. Na otvoritveni dan sta bila odmevna še: posvet z naslovom: Gradnja infrastrukture - od besed k dejanjem v organizaciji DRC - Družbe za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije in Društva za ceste severovzhodne Slovenije ter Seja odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje Državnega zbora RS, ki se je je udeležil tudi Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. V sredo je bila na sporedu tudi bilateralna delavnica v okviru projekta IR-OVE, ki jo je organiziral Ekonomski institut Maribor. Četrtek, 29. marca, je bil namenjen komunalni dejavnosti in ekologiji. Sejemski petek, 30. 3. je bil posvečen energetiki, obnovljivim virom energije, lesu in gradbenem izobraževanju. Vsakodnevno so bila obiskovalcem sejma po tematskem urniku pa tudi individualno na voljo energetska in gradbena svetovanja. Sejemsko ozračje sta ogreli državno tekmovanje kleparjev in krovcev, ki ga je organizirala Sekcija krovcev in kleparjev pri OZS, ter tekmovanje dijakov v zidanju, v organizaciji Skupnosti gradbenih šol Slovenije.

Na razstavnem prostoru »Gradbeno izobraževanje Slovenije« so svoje izobraževalne programe predstavile SGGEŠ Ljubljana, ŠC Novo mesto, SGŠ Maribor, ŠC Celje, Lesarska šola Maribor - Višja strokovna šola Maribor, Fakulteta za gradbeništvo Maribor ter Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana. Dijaki srednjih gradbenih šol so ves čas sejma na sejemskem prostoru prikazovali pridobljene spretnosti in znanja z izgradnjo skupnega gradbenega projekta. Osnovnošolci, ki so prišli na sejem na povabilo zavoda za zaposlovanje Murska Sobota in OOZ Murska Sobota, so spoznali spretnosti in izzive, ki jih čakajo pri gradbenem izobraževanju na srednji šoli. Na praktičnih prikazih deficitarnih poklicev v obrti in podjetništvu pa so lahko videli, kakšnih mojstrov najbolj primanjkuje, ter se med sabo pomerili v graditeljskem tekmovanju...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Megra, Engra in Kogra zaprle svoja vrata