„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Megra, Engra in Kogra zaprle svoja vrata

 

"Trojček " trajnostno perspektiven!     

Sejem v Gornji RadgoniPrvi dan letošnjega aprila se je na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni končal prvi „sejemski teden“ v letu 2012. Na sporedu je bil 25. mednarodni sejem gradbeništva Megra, zraven pa tudi prva mednarodna sejma energije in trajnostne gradnje (Engra) ter komunale, urejanja okolja in ekologije (Kogra).

Kljub krizi, ki pritiska z vseh strani so sejmi, po besedah Janeza Erjavca, direktorja Pomurskega sejma, dosegli želene cilje, torej so bili uspešni. „Vsi trije sejmi so v letu 2012, ko gradbeništvo doživlja največjo krizo v zadnjih desetletjih, nakazovali izhode iz krize, ne samo v razstavnem delu, ampak v prvi vrsti s spremljajočim programom strokovnih posvetov, predavanj, okroglih miz in svetovanj. V razstavnem delu so bila v ospredju podjetja, ki mogoče niso največji igralci na svojem področju, zagotovo pa so najbolj perspektivna. Gradbeništvo, komunala, varstvo okolja, ekologija, energija in sonaravna gradnja tvorijo sinergijo, ki riše vzorce izhoda iz krize“, je med drugim dejal Erjavec, ki je dodal, da je letošnji sejem spremenil podobo na mnogih segmentih, vendar bi težko rekli, da je odraz krize v gradbeništvu. Bolj je odraz sposobnosti posameznih segmentov in podjetij ali želijo resnično graditi svojo prihodnost na zdravih in realnih tleh.

Po njegovem so podjetja, ki so sodelovala na sejmu, dokazala da se želijo soočiti z realnostjo in s konkurenco ter se izpostaviti javnosti kot zdrava in zaupanja vredna. Sejem preko teh podjetij dviguje ugled gradbeništva in poskuša motivirati tudi mlade generacije, da so gradbeništvo in z gradnjo povezane dejavnosti, perspektivne. Predvsem pomurski obrtniki, Območne obrtno-podjetniške zbornice in sekcije, ki so pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije povezane z gradbeništvom, so dokazali, da imamo strokovno usposobljene, motivirane in zaupanja vredne obrtnike, ki jih ni strah prihodnosti. Tudi gradbene šole so dokazale, da se splača vlagati v mlade kadre. Gradbeništvo, ki je zelo kompleksna dejavnost, potrebuje nova naročila na vseh segmentih in potrebuje strokovne kadre različnih področij, da bi lahko ponovno vzpostavila neko normalno konjunkturo. „Na Pomurskem sejmu ostajamo trdno prepričani, da gradbeništvo in povezane dejavnosti potrebujejo sejem, ki povezuje in utrjuje ugled gradbeništva, komunale, trajnostne gradnje in trajnostnega razvoja. Zato bo MEGRA, ENGRA in KOGRA 2013 doživela nadaljnje razširitve vsebine in programov in verjamemo, da bo napovedala tudi novo konjunkturo“, dodaja prvi mož Pomurskega sejma.

Na sejmih MEGRA, ENGRA in KOGRA, ki so trajali med 28. marcem in 1. aprilom, in ki so v prvi vrsti namenjeni povezovanju ponudnikov z investitorji, s tistimi, ki gradijo, obnavljajo in posodabljajo za trg, za znane naročnike ali zase, so se predstavili na področju gradbeništva izdelki in storitve za gradnjo, sanacije in posodobitve stavb, gradbena kemija, elementi, materiali, oprema, mehanizacija, stroji, orodja, opažni sistemi, kritine, geodetski in gradbeni merilni instrumenti, stavbno pohištvo, energijsko varčne hiše, obrtniški izdelki in storitve. Komunalno področje je ponujalo čistilne naprave, komunalno opremo ter opremo in izdelke za urejanje okolice. Področje energetike je predstavljalo varčevanje z energijo s toplotnimi črpalkami, z opremo za izrabo biomase, sončne, geotermalne in energije vetra, z opremo za ogrevanje in hlajenje, s kamini ter z materiali za gradnjo energetsko varčnih hiš.

Poleg povpraševanja in ponudbe so se na sejmih srečali posel, stroka in institucije, veliko možnosti za cenovno ugodno, sodobno in trajnostno gradnjo ter rabo energije pa so na njih našli tudi vsi tisti, ki gradijo ali obnavljajo lastna bivališča. Poleg materialov, orodij in zamisli, ki so jim jih ponujali razstavljavci, so jim energetski strokovnjaki Gradbenega inštituta ZRMK v okviru projekta ENSVET nudili vsakodnevna uporabna brezplačna energetska in gradbena svetovanja, EKOSKLAD pa jih je informiral o sofinanciranju, s katerim se bodo lažje približali svoji trajnostni prihodnosti. Najpomembnejša novost, ki so jo letos na sejmu pripravili organizatorji sejma, območne obrtno-podjetniške zbornice in številne sekcije OZS, je bila Obrtna ulica, na kateri so obrtniki navduševali sedanje in bodoče partnerje s ponudbo svojih izdelkov in z živimi prikazi svojega znanja in spretnosti: polaganja tlakovcev, prekrivanja strehe, obdelovanja kamna, izdelave fasade, beljenja, toplotne zaščite stavb ter polaganja talnih oblog.

Pester razstavni in demonstracijski del povezanih treh sejmov so pospremili še tekmovanje mladih kleparjev in krovcev, predstavitve deficitarnih poklicev v gradbeništvu iz njim povezanih dejavnostih, aktualni strokovni posveti, predstavitev gradbenih šol, tekmovanje mladih v zidanju in prikaz graditeljskih spretnosti dijakov. Na sejmih se je sicer, na skupaj 14.000 m2 razstavnih površin predstavilo 310 razstavljavcev iz 14 držav, v petih dnevih pa je sejmišče obiskalo 13.500 ljudi. Dogajanje so popestrile tudi spremljevalne razstave: „Znak kakovosti v graditeljstvu 2012” v organizaciji gradbenega instituta ZRMK je predstavil prejemnike nagrajenih izdelkov in storitev v letošnjem letu. Na razstavnem prostoru »Gradbeno izobraževanje Slovenije« so svoje izobraževalne programe predstavile SGGEŠ Ljubljana, ŠC Novo mesto, SGŠ Maribor, ŠC Celje, Lesarska šola Maribor - Višja strokovna šola Maribor, Fakulteta za gradbeništvo Maribor ter Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana. Dijaki srednjih gradbenih šol so ves čas sejma na sejemskem prostoru prikazovali pridobljene spretnosti in znanja z izgradnjo skupnega gradbenega projekta.

Zgodba zase so vsekakor bili obrtniki, saj so OZS ter OOZ Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, Sekcija cementninarjev, kamnosekov in teracerjev, Sekcija polagalcev talnih oblog ter Sekcija slikopleskarjev in črkoslikarjev, prikazovali polaganje tlakovcev, prekrivanje strehe, obdelovanje kamna, izdelavo fasade, beljenje, toplotno zaščito stavb ter polaganje talnih oblog. Območne obrtno-podjetniške zbornice in sekcije so se predstavile tudi z razstavnimi prostori, za mlade pa so pripravile predstavitve deficitarnih poklicev. Že pred odprtjem sejma sta Inženirska zbornica Slovenije in Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS pripravili okroglo mizo o zagonu novih investicij.

Gost je bil Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač, ki je kasneje nagovoril zbrane tudi na odprtju sejmov. Njegovemu otvoritvenemu nagovoru so sledili govori direktorja Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala Jožeta Renarja, direktorja Pomurskega sejma Janeza Erjavca ter župana občine Gornja Radgona Antona Kampuša. Po otvoritveni slovesnosti je Gradbeni inštitut ZRMK podelil letošnje slovenske znake kakovosti v graditeljstvu. Na otvoritveni dan sta bila odmevna še: posvet z naslovom: Gradnja infrastrukture - od besed k dejanjem v organizaciji DRC - Družbe za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije in Društva za ceste severovzhodne Slovenije ter Seja odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje Državnega zbora RS, ki se je je udeležil tudi Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. V sredo je bila na sporedu tudi bilateralna delavnica v okviru projekta IR-OVE, ki jo je organiziral Ekonomski institut Maribor. Četrtek, 29. marca, je bil namenjen komunalni dejavnosti in ekologiji. Sejemski petek, 30. 3. je bil posvečen energetiki, obnovljivim virom energije, lesu in gradbenem izobraževanju. Vsakodnevno so bila obiskovalcem sejma po tematskem urniku pa tudi individualno na voljo energetska in gradbena svetovanja. Sejemsko ozračje sta ogreli državno tekmovanje kleparjev in krovcev, ki ga je organizirala Sekcija krovcev in kleparjev pri OZS, ter tekmovanje dijakov v zidanju, v organizaciji Skupnosti gradbenih šol Slovenije.

Na razstavnem prostoru »Gradbeno izobraževanje Slovenije« so svoje izobraževalne programe predstavile SGGEŠ Ljubljana, ŠC Novo mesto, SGŠ Maribor, ŠC Celje, Lesarska šola Maribor - Višja strokovna šola Maribor, Fakulteta za gradbeništvo Maribor ter Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana. Dijaki srednjih gradbenih šol so ves čas sejma na sejemskem prostoru prikazovali pridobljene spretnosti in znanja z izgradnjo skupnega gradbenega projekta. Osnovnošolci, ki so prišli na sejem na povabilo zavoda za zaposlovanje Murska Sobota in OOZ Murska Sobota, so spoznali spretnosti in izzive, ki jih čakajo pri gradbenem izobraževanju na srednji šoli. Na praktičnih prikazih deficitarnih poklicev v obrti in podjetništvu pa so lahko videli, kakšnih mojstrov najbolj primanjkuje, ter se med sabo pomerili v graditeljskem tekmovanju...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Megra, Engra in Kogra zaprle svoja vrata