Od semena do krožnika!
S permakulturno delavnico so na Pomurskem sejmišču zagnali „biodinamični vrt“
Čeprav na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni trenutno ne poteka nobena sejemska prireditev to še zdaleč ne pomeni, da se tam nič ne dogaja. Poleg raznih vzdrževalnih in obnovitvenih del na objektih ter pripravah na naslednja sejemska dogajanja, pa je te dni še posebej živahno na območju, kjer so različni vzorčni nasadi.
In ker se bo slednjim pridružil tudi trajni vrt, na katerem pridelujejo zdrave domače vrtnine in drugo zelenjavo, je vodstvo Pomurskega sejma pripravilo nadaljevanje strokovne delavnice, katere se je udeležilo okrog 30 ljubiteljskih vrtičkarjev iz Gornje Radgone, Radencev in tudi iz drugih pomurskih krajev. Udeleženci delavnice, katero je vodil permakulturni oblikovalec Tomislav Gjerkeš, so najprej bili deležni teoretičnega predavanja, nato pa so vse to preizkusili v naravi, kjer pridelujejo zelenjavo „od semena do krožnika“, in ne bodo več odvisni od velikih korporacij, kjer menda uporabljajo vse...
Kot nam je ob tem dogodku povedala vodja komerciale Pomurskega sejma Mateja Jaklič, so se v družbi odločili, da bo vzorčni biodinamični vrt posebna noviteta ob letošnjem visokem jubileju – 50. letnici mednarodnega kmetijsko – živilskega sejma Agra. Na vrt, ki bo vseskozi zasajen in posejan, bodo vabili tudi otroke iz šol in vrtcev na različne delavnice in izobraževanja. Letošnje pridelke na vrtu bodo udeleženci tokratne delavnice, po „Agri 2012“, lahko pobrali in odnesli ali pa jih skupaj zaužili, na kakšnem družabnem srečanju. „Dolgoročno pa bo naš vzorčni vrt tudi kraj, kjer se bodo Radgončanke in Radenčanke rekreirale in ga obdelovale“, je dejala Jakličeva in dodala, da se je v celotni zadevi, poleg sejmišča, Tomislava Gjerkeša ter še nekaj posameznikov, aktivno vključilo tudi Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Pomurja.
In tudi na tokratni delavnici zasaditve permakulturno-biodinamičnega vrta na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni, kjer se ustvarja učni poligon za oživljanje znanja o semenenju rastlin, so najprej teoretično predstavili vrt in gozdni vrt. Nadaljevali pa z zasaditvenim načrtom in zaključili z zasaditvijo vrta, kjer se dopolnjujeta biodinamika in permakultura. Kot pravi Klavdija Šalamun iz Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Pomurje, delavnica poteka v objemu Pomurskega sejma in Švicarskega sklada razširjeni EU ter je brezplačna, tako da vrtičkarji potrebujejo le vedoželjnost, radovednost in iskrivost, ter primerno obleko in obutev. „V gozdnem vrtu rastline z različnim načinom razrasti ne zapolnjujejo le površine, temveč tudi višino. Tu z nam ljubimi rastlinami posnemamo razmere v gozdu. Prevladujejo sadna drevesa, grmi in grmičevje, začimbe, zelišča, divje samonikle rastline, rastline za čebeljo pašo, rastline za izboljšanje tal, na osončenih delih pa tudi zelenjava. V dobi odraščanja gozdni vrt zahteva vedno manj nege. Tako se količina dela v odrasli dobi (10-30 let) v veliki meri zmanjša le na pobiranje pridelka. Na permakulturno-biodinamičnem vrtu Pomurskega sejma, bo imel gozdni vrt funkcijo sončne pasti in zaščite pred vetrom“, dodaja Šalamunova.
Sončna past je polkrožna ograditev habitata za povečanje akumulacije sončne energije. Na takšen način ustvarijo mikroklimatske pogoje, ki so značilni za toplejše kraje. Na Pomurskem sejmu sicer prvo leto ustvarjajo sončno past iz enoletnic. Višino predstavljata topinambur in industrijska konoplja. Osončeno stran bodo zastopale še koruza, fižol in krompir, na osojni legi pa ajda. Večina enoletnic ima tudi funkcijo izboljšave tal. „Jeseni bomo zasadili sadno drevje in grmičevje, enoletnice pa se bodo v naslednjih sezonah postopno umikale sadnemu drevju in grmičevju. Biodinamika bo skrbela za zdravje in nego rastlin na vrtu. Je vodilna veda o ekološki pridelavi rastlin. Oblikovala se je kot alternativa kemičnemu poljedelstvu in je za razliko od drugih metod pridelave, oblika samozadostnega kmetijstva. Pri svojem delu upošteva kozmične ritme. Na rastlino najbolj vpliva trenutek setve, pomemben pa je tudi čas spravila (setveni koledar po M. Thun). Tla gnojimo z zrelim kompostom. S kompostiranjem se v tleh zagotovi humus, posledično dobimo živa tla, katera vplivajo na kvaliteto in zdravje rastlin. Rastline bomo ob pravem času (po setvenem koledarju M. Thun) oskrbovali in primerne rastline odbrali za semenitev. Na gredicah bomo posejali in zasadili predvsem avtohtone in udomačene rastline (rastline ki se že dalj časa pridelujejo v naših krajih), katere se dobro obnesejo v naših klimatskih razmerah“, dodaja naša sogovornica.
MINIMALNO VZDRŽEVANJE ZA ZDRAVE DOMAČE PRIDELKE
Sicer pa je pomurskim vrtičkarjem v veliko pomoč permakulturni oblikovalec in načrtovalec z večletno prakso Tomislav Gjerkeš (Mikrokozmos) iz Ljutomera, ki je prisotnim predstavil permakulturo kot vedo o ustvarjanju podpornih sistemov za človeka. Njegova glavna usmeritev je namreč ekosistem, katerega vpenja v infrastrukturne, ekonomske in socialne mreže. Ob tem svetuje, načrtuje, udejanja..., pravzaprav se loti vsega povezanega s permakulturnim načrtovanjem. Gjerkeš je navzočim predstavil osnove permakulture in se uvodoma spomnil na Nobelovega nagrajenca Billa Mollisona ter predstavil njegove ideje in osnovne koncepte, ki jih je Avstralec skupaj z rojakom Davidom Holmgrenom razvil sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja. „V Sloveniji se je permakultura začela nekako s knjigo Uvod v permakulturo, ki je že ponatisnjena. Knjiga opisuje ideje in povezuje znanstvene vede, ki so nerazdružljive“, je povedal Gjerkeš, ki je navzočim predstavil tudi načela permakulture, nato pa dodal: „Sama permakultura je nastala v naravi. Bill Mollison je delal v naravi, v džungli, kjer je uspevalo vse brez dodatnega zalivanja in posebnega obdelovanja s stroji“.
Tomislav Gjerkeš, ki permakulturo označuje kot "back up sistem", je predstavil tudi področja delovanja te vede, ki zajemajo izdelavo ekosistema, gradnjo, energijo, ekonomijo in medčloveške odnose. V nadaljevanju pa se je spomnil na Masanobu Fukuoka, ki je živel 30 let na svojem posestvu, kjer je ročno obdeloval 5 hektarjev sadovnjaka in pol hektarja žitnega polja. Njegova zemlja je zaradi tega postajala vsako leto boljša. Takšno obliko obdelave pa so ohranili na tem območju še danes, je pojasnil Gjerkeš, ki je omenil še Avstrijca Seppa Holzera, kateri je s tega področja izdal že dve knjigi. Gjerkeš je pojasnil njegov pristop sajenja dreves in pristop do škodljivcev, dodal pa je še, da se Holzer veliko ukvarja z živinorejo in žitaricami. Na radgonski delavnici pa je Gjerkeš posebno pozornost namenil trajni visoki gredici, ki daje veliko zdrave zelenjave in drugih pridelkov ter zahteva minimalno vzdrževanje...
Tukaj si lahko ogledate slike.
