Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Od semena do krožnika!

 

S permakulturno delavnico so na Pomurskem sejmišču zagnali „biodinamični vrt“

Biodinamični vrt - Gornja RadgonaČeprav na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni trenutno ne poteka nobena sejemska prireditev to še zdaleč ne pomeni, da se tam nič ne dogaja. Poleg raznih vzdrževalnih in obnovitvenih del na objektih ter pripravah na naslednja sejemska dogajanja, pa je te dni še posebej živahno na območju, kjer so različni vzorčni nasadi.

 In ker se bo slednjim pridružil tudi trajni vrt, na katerem pridelujejo zdrave domače vrtnine in drugo zelenjavo, je vodstvo Pomurskega sejma pripravilo nadaljevanje strokovne delavnice, katere se je udeležilo okrog 30 ljubiteljskih vrtičkarjev iz Gornje Radgone, Radencev in tudi iz drugih pomurskih krajev. Udeleženci delavnice, katero je vodil permakulturni oblikovalec Tomislav Gjerkeš, so najprej bili deležni teoretičnega predavanja, nato pa so vse to preizkusili v naravi, kjer pridelujejo zelenjavo „od semena do krožnika“, in ne bodo več odvisni od velikih korporacij, kjer menda uporabljajo vse...

Kot nam je ob tem dogodku povedala vodja komerciale Pomurskega sejma Mateja Jaklič, so se v družbi odločili, da bo vzorčni biodinamični vrt posebna noviteta ob letošnjem visokem jubileju – 50. letnici mednarodnega kmetijsko – živilskega sejma Agra. Na vrt, ki bo vseskozi zasajen in posejan, bodo vabili tudi otroke iz šol in vrtcev na različne delavnice in izobraževanja. Letošnje pridelke na vrtu bodo udeleženci tokratne delavnice, po „Agri 2012“, lahko pobrali in odnesli ali pa jih skupaj zaužili, na kakšnem družabnem srečanju. „Dolgoročno pa bo naš vzorčni vrt tudi kraj, kjer se bodo Radgončanke in Radenčanke rekreirale in ga obdelovale“, je dejala Jakličeva in dodala, da se je v celotni zadevi, poleg sejmišča, Tomislava Gjerkeša ter še nekaj posameznikov, aktivno vključilo tudi Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Pomurja.

In tudi na tokratni delavnici zasaditve permakulturno-biodinamičnega vrta na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni, kjer se ustvarja učni poligon za oživljanje znanja o semenenju rastlin, so najprej teoretično predstavili vrt in gozdni vrt. Nadaljevali pa z zasaditvenim načrtom in zaključili z zasaditvijo vrta, kjer se dopolnjujeta biodinamika in permakultura. Kot pravi Klavdija Šalamun iz Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Pomurje, delavnica poteka v objemu Pomurskega sejma in Švicarskega sklada razširjeni EU ter je brezplačna, tako da vrtičkarji potrebujejo le vedoželjnost, radovednost in iskrivost, ter primerno obleko in obutev. „V gozdnem vrtu rastline z različnim načinom razrasti ne zapolnjujejo le površine, temveč tudi višino. Tu z nam ljubimi rastlinami posnemamo razmere v gozdu. Prevladujejo sadna drevesa, grmi in grmičevje, začimbe, zelišča, divje samonikle rastline, rastline za čebeljo pašo, rastline za izboljšanje tal, na osončenih delih pa tudi zelenjava. V dobi odraščanja gozdni vrt zahteva vedno manj nege. Tako se količina dela v odrasli dobi (10-30 let) v veliki meri zmanjša le na pobiranje pridelka. Na permakulturno-biodinamičnem vrtu Pomurskega sejma, bo imel gozdni vrt funkcijo sončne pasti in zaščite pred vetrom“, dodaja Šalamunova.

Sončna past je polkrožna ograditev habitata za povečanje akumulacije sončne energije. Na takšen način ustvarijo mikroklimatske pogoje, ki so značilni za toplejše kraje. Na Pomurskem sejmu sicer prvo leto ustvarjajo sončno past iz enoletnic. Višino predstavljata topinambur in industrijska konoplja. Osončeno stran bodo zastopale še koruza, fižol in krompir, na osojni legi pa ajda. Večina enoletnic ima tudi funkcijo izboljšave tal. „Jeseni bomo zasadili sadno drevje in grmičevje, enoletnice pa se bodo v naslednjih sezonah postopno umikale sadnemu drevju in grmičevju. Biodinamika bo skrbela za zdravje in nego rastlin na vrtu. Je vodilna veda o ekološki pridelavi rastlin. Oblikovala se je kot alternativa kemičnemu poljedelstvu in je za razliko od drugih metod pridelave, oblika samozadostnega kmetijstva. Pri svojem delu upošteva kozmične ritme. Na rastlino najbolj vpliva trenutek setve, pomemben pa je tudi čas spravila (setveni koledar po M. Thun). Tla gnojimo z zrelim kompostom. S kompostiranjem se v tleh zagotovi humus, posledično dobimo živa tla, katera vplivajo na kvaliteto in zdravje rastlin. Rastline bomo ob pravem času (po setvenem koledarju M. Thun) oskrbovali in primerne rastline odbrali za semenitev. Na gredicah bomo posejali in zasadili predvsem avtohtone in udomačene rastline (rastline ki se že dalj časa pridelujejo v naših krajih), katere se dobro obnesejo v naših klimatskih razmerah“, dodaja naša sogovornica.

MINIMALNO VZDRŽEVANJE ZA ZDRAVE DOMAČE PRIDELKE

Sicer pa je pomurskim vrtičkarjem v veliko pomoč permakulturni oblikovalec in načrtovalec z večletno prakso Tomislav Gjerkeš (Mikrokozmos) iz Ljutomera, ki je prisotnim predstavil permakulturo kot vedo o ustvarjanju podpornih sistemov za človeka. Njegova glavna usmeritev je namreč ekosistem, katerega vpenja v infrastrukturne, ekonomske in socialne mreže. Ob tem svetuje, načrtuje, udejanja..., pravzaprav se loti vsega povezanega s permakulturnim načrtovanjem. Gjerkeš je navzočim predstavil osnove permakulture in se uvodoma spomnil na Nobelovega nagrajenca Billa Mollisona ter predstavil njegove ideje in osnovne koncepte, ki jih je Avstralec skupaj z rojakom Davidom Holmgrenom razvil sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja. „V Sloveniji se je permakultura začela nekako s knjigo Uvod v permakulturo, ki je že ponatisnjena. Knjiga opisuje ideje in povezuje znanstvene vede, ki so nerazdružljive“, je povedal Gjerkeš, ki je navzočim predstavil tudi načela permakulture, nato pa dodal: „Sama permakultura je nastala v naravi. Bill Mollison je delal v naravi, v džungli, kjer je uspevalo vse brez dodatnega zalivanja in posebnega obdelovanja s stroji“.

Tomislav Gjerkeš, ki permakulturo označuje kot "back up sistem", je predstavil tudi področja delovanja te vede, ki zajemajo izdelavo ekosistema, gradnjo, energijo, ekonomijo in medčloveške odnose. V nadaljevanju pa se je spomnil na Masanobu Fukuoka, ki je živel 30 let na svojem posestvu, kjer je ročno obdeloval 5 hektarjev sadovnjaka in pol hektarja žitnega polja. Njegova zemlja je zaradi tega postajala vsako leto boljša. Takšno obliko obdelave pa so ohranili na tem območju še danes, je pojasnil Gjerkeš, ki je omenil še Avstrijca Seppa Holzera, kateri je s tega področja izdal že dve knjigi. Gjerkeš je pojasnil njegov pristop sajenja dreves in pristop do škodljivcev, dodal pa je še, da se Holzer veliko ukvarja z živinorejo in žitaricami. Na radgonski delavnici pa je Gjerkeš posebno pozornost namenil trajni visoki gredici, ki daje veliko zdrave zelenjave in drugih pridelkov ter zahteva minimalno vzdrževanje...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Od semena do krožnika!