V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

50. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra 2012

 

Gornja Radgona prestolnica evropskega kmetijstva

Sejem Agra 2012Na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni se je danes (sobota, 25.8.) začel jubilejni 50. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra 2012. Že dopoldan ga je odprl predsednik republike Danilo Türk, do 30. avgusta pa se bo na 68.300 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavljalo 1720 razstavljavcev iz 32 držav. Po napovedih organizatorjev bo sejem s sloganom Tradicionalno svež odražal tako tradicijo zadnjih petih desetletij kot svežino, s katero ohranjajo stik z vedno novimi vsebinami in projekti, med katere že drugič spada tudi mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike Inpak. Na Agri se bo med drugim zvrstilo čez 60 strokovnih predstavitev in okroglih miz, prestavili pa bodo tudi rezultate strokovnih ocenjevanj, na katerih so ocenili 1142 izdelkov 336 izdelovalcev iz devetih držav, ki so jim podelili več kot 900 medalj kakovosti.

Posebna pozornost na letošnji Agri bo poleg dosežkov v kmetijstvu in prehranski industriji namenjena 50. obletnici skupne kmetijske politike EU in 140. obletnici zadružništva. Sejemsko dogajanje bodo zaznamovale tudi predstavitve vladnih ustanov in stanovskih kmetijsko-živilskih organizacij, predstavitve tujih dežel, strokovne razstave živali, revije lipicancev, goveda in drobnice, pozornost pa bodo posvetili tudi ekološki pridelavi in reji, vzorčnim nasadom rastlin ter tekmovalnemu programu. Prireditelji bodo veliko pozornosti namenili tudi projektom, kot so Kupujem slovensko, Hrana iz naše bližine, Doživimo podeželje s predstavitvijo krajinskih in naravnih parkov, turističnih kmetij in lokalne prehranske ponudbe ter ekološkim in regionalnim pridelkom in živilom...

Kmetijstvo je naša temeljna kultura...

Predsednik države, dr. Danilo Türk je ob odprtju sejma Agra dejal, da je kmetijstvo veliko več kot gospodarska dejavnost. Je naša temeljna kultura, je agrikultura, je naš odnos do zemlje, do vsega tistega, kar na najbolj temeljni način opredeljuje naše bivanje in našo prihodnost. Zato moramo po predsednikovih besedah razvoj kmetijstva usmerjati s posebno skrbnostjo in veliko pozornostjo. Po njegovem smo lahko zadovoljni, da imamo v Sloveniji povezovalnost na področju kmetijstva že kar dobro opredeljeno. „Imamo srednjeročno strategijo za razvoj kmetijstva in agroživilstva in ta strategija nam je že povedala, kakšne so glavne strateške naloge za naprej“, je med drugim dejal slavnostni govornik ter ob tem posebej omenil povečanje samooskrbe in razvoj podeželja. Oboje po njegovem zahteva veliko konkretizacij in predvsem trdega, vztrajnega dela. Pri povečanju samooskrbe s hrano smo v Sloveniji nazadovali, zato moramo veliko storiti, saj čedalje bolje razumemo, kako zahtevne so naloge, ki tvorijo ta skupni evropski cilj, je dejal predsednik države, ki je ocenil, da gre za zahtevne naloge, saj smo del EU, njenih tržnih mehanizmov in konkurence. In v teh okoliščinah doseganje tega cilja ne bo lahko, vendar imamo prve izkušnje s prehranskimi verigami, storiti je treba vse, da bo žitna veriga obstala in da se bo razvijala, da bomo imeli zelenjavno prehrambeno verigo dobro vzpostavljeno in tako, ki bo podprta z vsemi instrumenti, vključno z izkoriščanjem naših naravnih virov.

Odprtja sejma se je med množico gostov iz Slovenije in tujine, udeležil tudi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, ki je ob orisu skupne evropske kmetijske politike opozoril, da se mora ta učinkovito odzvati na probleme. Ti so povezani s finančno in gospodarsko krizo, vedno večjim nihanjem cen kmetijskih pridelkov, podnebnimi spremembami in izgubo biotske raznovrstnosti. Hkrati pa morajo biti ukrepi naravnani tako, da v največji možno meri varujejo naravne vire, zlasti pitno vodo, kmetijsko zemljo in tla. Za Slovenijo so po ministrovih besedah reformni predlogi EU o podpori ranljivim območjem, boljši organiziranosti kmetov, podpori lokalnemu kmetijstvu, kratkim preskrbnim verigam in zaščiti izdelkov višje kakovosti prava smer. Direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec pa je ob jubilejnem sejmu med drugim dejal, da se vse dobro v družbi začenja s kmetijstvom, ter opozoril, da so že v antični Grčiji menili, da nihče, ki ne razume problema pšenice, ne more postati državnik. To po njegovem velja tudi danes. Ob zvokih kitare Vlada Kreslina je prisotne pozdravil tudi župan Gornje Radgone Anton Kampuš.

Po ogledu sejma sta predsednik Türk in minister Bogovič pohvalila organizatorje. Tako je Türk dejal, da je Agra razlog za ponos v Sloveniji ter da simbolizira razvoj kmetijstva in njegovo bogato tradicijo. „Prav je, da se zavedamo, da je kmetijstvo ne samo gospodarska dejavnost, pač pa tudi področje, kjer se izkazuje naš odnos do okolja, do našega bivanja in ob obletnici je prav, da se tega zavedamo“, je dejal Türk.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem 50. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra 2012