Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

50. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra 2012

 

Gornja Radgona prestolnica evropskega kmetijstva

Sejem Agra 2012Na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni se je danes (sobota, 25.8.) začel jubilejni 50. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra 2012. Že dopoldan ga je odprl predsednik republike Danilo Türk, do 30. avgusta pa se bo na 68.300 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavljalo 1720 razstavljavcev iz 32 držav. Po napovedih organizatorjev bo sejem s sloganom Tradicionalno svež odražal tako tradicijo zadnjih petih desetletij kot svežino, s katero ohranjajo stik z vedno novimi vsebinami in projekti, med katere že drugič spada tudi mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike Inpak. Na Agri se bo med drugim zvrstilo čez 60 strokovnih predstavitev in okroglih miz, prestavili pa bodo tudi rezultate strokovnih ocenjevanj, na katerih so ocenili 1142 izdelkov 336 izdelovalcev iz devetih držav, ki so jim podelili več kot 900 medalj kakovosti.

Posebna pozornost na letošnji Agri bo poleg dosežkov v kmetijstvu in prehranski industriji namenjena 50. obletnici skupne kmetijske politike EU in 140. obletnici zadružništva. Sejemsko dogajanje bodo zaznamovale tudi predstavitve vladnih ustanov in stanovskih kmetijsko-živilskih organizacij, predstavitve tujih dežel, strokovne razstave živali, revije lipicancev, goveda in drobnice, pozornost pa bodo posvetili tudi ekološki pridelavi in reji, vzorčnim nasadom rastlin ter tekmovalnemu programu. Prireditelji bodo veliko pozornosti namenili tudi projektom, kot so Kupujem slovensko, Hrana iz naše bližine, Doživimo podeželje s predstavitvijo krajinskih in naravnih parkov, turističnih kmetij in lokalne prehranske ponudbe ter ekološkim in regionalnim pridelkom in živilom...

Kmetijstvo je naša temeljna kultura...

Predsednik države, dr. Danilo Türk je ob odprtju sejma Agra dejal, da je kmetijstvo veliko več kot gospodarska dejavnost. Je naša temeljna kultura, je agrikultura, je naš odnos do zemlje, do vsega tistega, kar na najbolj temeljni način opredeljuje naše bivanje in našo prihodnost. Zato moramo po predsednikovih besedah razvoj kmetijstva usmerjati s posebno skrbnostjo in veliko pozornostjo. Po njegovem smo lahko zadovoljni, da imamo v Sloveniji povezovalnost na področju kmetijstva že kar dobro opredeljeno. „Imamo srednjeročno strategijo za razvoj kmetijstva in agroživilstva in ta strategija nam je že povedala, kakšne so glavne strateške naloge za naprej“, je med drugim dejal slavnostni govornik ter ob tem posebej omenil povečanje samooskrbe in razvoj podeželja. Oboje po njegovem zahteva veliko konkretizacij in predvsem trdega, vztrajnega dela. Pri povečanju samooskrbe s hrano smo v Sloveniji nazadovali, zato moramo veliko storiti, saj čedalje bolje razumemo, kako zahtevne so naloge, ki tvorijo ta skupni evropski cilj, je dejal predsednik države, ki je ocenil, da gre za zahtevne naloge, saj smo del EU, njenih tržnih mehanizmov in konkurence. In v teh okoliščinah doseganje tega cilja ne bo lahko, vendar imamo prve izkušnje s prehranskimi verigami, storiti je treba vse, da bo žitna veriga obstala in da se bo razvijala, da bomo imeli zelenjavno prehrambeno verigo dobro vzpostavljeno in tako, ki bo podprta z vsemi instrumenti, vključno z izkoriščanjem naših naravnih virov.

Odprtja sejma se je med množico gostov iz Slovenije in tujine, udeležil tudi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, ki je ob orisu skupne evropske kmetijske politike opozoril, da se mora ta učinkovito odzvati na probleme. Ti so povezani s finančno in gospodarsko krizo, vedno večjim nihanjem cen kmetijskih pridelkov, podnebnimi spremembami in izgubo biotske raznovrstnosti. Hkrati pa morajo biti ukrepi naravnani tako, da v največji možno meri varujejo naravne vire, zlasti pitno vodo, kmetijsko zemljo in tla. Za Slovenijo so po ministrovih besedah reformni predlogi EU o podpori ranljivim območjem, boljši organiziranosti kmetov, podpori lokalnemu kmetijstvu, kratkim preskrbnim verigam in zaščiti izdelkov višje kakovosti prava smer. Direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec pa je ob jubilejnem sejmu med drugim dejal, da se vse dobro v družbi začenja s kmetijstvom, ter opozoril, da so že v antični Grčiji menili, da nihče, ki ne razume problema pšenice, ne more postati državnik. To po njegovem velja tudi danes. Ob zvokih kitare Vlada Kreslina je prisotne pozdravil tudi župan Gornje Radgone Anton Kampuš.

Po ogledu sejma sta predsednik Türk in minister Bogovič pohvalila organizatorje. Tako je Türk dejal, da je Agra razlog za ponos v Sloveniji ter da simbolizira razvoj kmetijstva in njegovo bogato tradicijo. „Prav je, da se zavedamo, da je kmetijstvo ne samo gospodarska dejavnost, pač pa tudi področje, kjer se izkazuje naš odnos do okolja, do našega bivanja in ob obletnici je prav, da se tega zavedamo“, je dejal Türk.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem 50. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra 2012