Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na okrogli mizi so spregovorili o sejemski dejavnosti včeraj, danes, jutri...

 

Radgonski sejem je potreben in bo tudi ostal 

Sejem AgraZadnji dan letošnjega 50. jubilejnega mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni, je Radio Maribor pripravil zanimivo okroglo mizo, na kateri so župan Gornje Radgone Anton Kampuš, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek, predsednik in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije mag. Samo Hribar Milič in direktor družbe Pomurski sejem Janez Erjavec govorili o pomenu in prihodnosti sejemske dejavnosti v Gornji Radgoni. In splošna je ugotovitev, da je radgonski sejem potreben in da bo tudi ostal ter se dodatno razvijal in krepil.

„Sedanjost je uspešna, prihodnost pa je pred nami. In v prihodnosti se bo potrebno strahovito potruditi, celotna ekipa, ki pripravlja, ne samo sejemska, ampak tudi vsa ostala, ki na nek način je sejmu v podporo. Dobrobit sejma, kar se tiče lokalne skupnosti, je potrebno prepoznati in priznati. Težko priznamo, da je za pomursko regijo in celotno Štajersko to odlična priložnost za uresničitev dobrih poslovnih rezultatov. En teden pred začetkom sejma, v času sejma in še teden dni po sejmu so kapacitete v celotnem Pomurju nastanitvene in prehrambene zasedene in da je to vsekakor pozitivno v vseh vidikih“, je med drugim izpostavil radgonski župan Kampuš, ki bi si želel v prihodnje uresničitev državne obljube, da se zgradi dostop na avtocesto oz. pristopno cesto iz avstrijske strani preko Gornje Radgone in Ivanjcev do avtoceste.

Povedal je, da je v državnem proračunu zagotovljenih sedem milijonov evrov za izgradnjo, vendar termin izgradnje še ni določen. „Gornja Radgona je imela že v srednjem veku pomembne tržne privilegije, predvsem v trgovini, zlasti s sadjem, rokodelskimi izdelki, vinom itn. Iz podatkov, ki jih imamo zapisane, se Radgona kot sejemsko mesto omenja že v 14. stoletju. Ob koncu tega stoletja je Radgona že imela en enotedenski in štiri enodnevne sejme v letu, kar je predvsem omogočala plovnost reke Mure ter stičišče zahoda in vzhoda. V letu 1877 je bila velika kmetijska razstava, po drugi svetovni vojni sta gospodarski razcvet pomurske regije in njen na novo opredeljen pomen v mednarodnem prostoru rodila potrebo po sodobnih sejemskih prireditvah. Tako je bil v letu 1962 prvi zametek širšega mednarodnega sodelovanja. Prišli so že prvi avstrijski sosedje, z močno avstrijsko delegacijo, od tam naprej se piše sejemska dejavnost na novo. Sejem je dobil novo lokacijo, preselil se je iz mesta na današnjo lokacijo. Kakšne razsežnosti je kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni dobil vse do današnjega dne, lahko vidite sami“.

Za Kampuša je sejemska dejavnost ena pomembnejših storitvenih dejavnosti, saj praktično predstavlja uspešnosti posameznega gospodarstva. „Vsaka uspešna panoga mora predstaviti uspešne napredke, novitete, tako strokovni, kot tudi širši javnosti. Najprimernejši način te predstavitve so sejmi. Posebnost sejma je namreč v tem, da lahko na enem mestu v velikem obsegu zbereš vse ponudnike, in tudi povpraševalce po določenih proizvodih oziroma storitvah. Iskrene čestitke sedanjim organizatorjem sejemske dejavnosti, vsem, ki so v teh letih sodelovali na sejmih, vsem sodelavcem spoštovanega direktorja Pomurskega sejma Janez Erjavec in vsem strokovnim sodelavcem, ki kujejo vsebino sejma ter vsem obiskovalcem, ki v velikem številu obiskujej te sejme in dajo tudi svoje priznanje. Sporočilo 50. sejma je sledeče: naš domačin dr. prof. akademik Trstenjak nas je celo življenje učil, da je treba skupaj držati. Ne samo nas Radgončane, celotno Slovenijo. In v kolikor bomo držali skupaj, kot smo do sedaj, bomo še tukaj priredili veliko odličnih sejmov“, je zaključil Kampuš.

„Z razmahom interneta in prodaje preko računalnika je zainteresiranost za nekatere sejma upadla. Sejem je zato, da se nekaj prodaja. Včasih res, pred leti. Še v času nekdanje Jugoslavije smo na sejmih bili zato, da smo prodali. Obiskovalci so na sejem šli, da so sploh dobili robo, saj se recimo traktorjev ni dobilo drugje, kot na sejmu. Tudi cenejši so bili izdelki na sejmu. Danes vsi dajemo sejemske popuste, ker ljudje v bistvu živijo na popustih. Danes, kot proizvajalec, imaš čisto drugo vlogo na sejmu. Danes moraš novosti predstaviti javnosti in t.i. dilerjem, nato pa se produkt proda preko trgovske mreže“, je menil prvi mož OZS Pavlinjek, ki je poudaril, da se pogoji za sejmarje v Gornji Radgoni iz leta v leto izboljšujejo, čemur priča tako število raziskovalcev, kot tudi obiskovalcev.

„Kljub vsem tem sodobnim tehnološkim možnostim promocije posameznih izdelkov, preko spleta, je še vedno izredno pomembno, da se ti lahko nekje v živo predstaviš s svojo ponudbo. In da tudi izveš z obiskom sejma, kakšni so trendi, da si ogledaš kako so kaj naredili ali našli rešitev. Tako, da poznam slovenska podjetja, ki na sejem Agra, kot tudi na sejme v bližnji okolici, pošilja več strokovnih sodelavcev, da tam nekaj dni prebijejo in v »drobovje« pogledajo kako so novi produkti nastajali, kakšen je dizajn. Sejmov se v prihodnje, bolj kot je svet globaliziran, piše dobro. V vsakem okolju, tudi v Sloveniji, pa bomo morali poskrbeti, da bomo odrezali čim večji delež tega sejemskega kolača in da bomo pripravili take sejme, ki bodo zanimivi, najprej za raziskovalce, in potem tudi za obiskovalce“, je dejal Samo Hribar Milič.

„Sejemska dejavnost se v ničemer ne razlikuje od ostalih gospodarskih dejavnosti. V svetu je znano, da vso sejemsko dejavnost imenujejo tudi sejemska industrija. In s tem se jaz v celoti strinjam. Mi smo zelo odvisni od gospodarstva, ki je v neki regiji, in seveda od želje tega gospodarstva biti vedno znova inovativen, uspešen in kolikor poznamo po svetu vidimo, da so najbolj uspešne sejemske hiše in pa najbolj uspešni sejmi tam, kjer je tudi gospodarstvo neke regije izredno uspešno. Zato tudi, če so bili prej v zahodni Evropi največji in najuspešnejši sejmi, se ti sejmi selijo na vzhod, na Kitajsko in Indijo. Tam je rast sejmov, tako po velikosti in vsebini, kot tudi po količini. Mi v Gornji Radgoni smo bili vedno tisti, ki smo po eni strani iskali izkušnje tudi iz sveta, še posebej pa smo iskali izkušnje pri nam primerljivih državah. Drugo pa je to, da moramo slediti stroki, ki jo pokrivamo, in vedeti in tudi prerokovati, kaj bo jutri aktualno. In seveda delati v to smer, da imamo razstavljalce, ki ponujajo to, kar bo jutri aktualno, na drugi strani pa iščemo vsebine strokovnih posvetov in predavanj, ki zajamejo, tista področja, ki so aktualna danes in ki bodo aktualna tudi jutri“, je na okrogli mizi dejal direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Na okrogli mizi so spregovorili o sejemski dejavnosti včeraj, danes, jutri...