„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na okrogli mizi so spregovorili o sejemski dejavnosti včeraj, danes, jutri...

 

Radgonski sejem je potreben in bo tudi ostal 

Sejem AgraZadnji dan letošnjega 50. jubilejnega mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni, je Radio Maribor pripravil zanimivo okroglo mizo, na kateri so župan Gornje Radgone Anton Kampuš, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek, predsednik in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije mag. Samo Hribar Milič in direktor družbe Pomurski sejem Janez Erjavec govorili o pomenu in prihodnosti sejemske dejavnosti v Gornji Radgoni. In splošna je ugotovitev, da je radgonski sejem potreben in da bo tudi ostal ter se dodatno razvijal in krepil.

„Sedanjost je uspešna, prihodnost pa je pred nami. In v prihodnosti se bo potrebno strahovito potruditi, celotna ekipa, ki pripravlja, ne samo sejemska, ampak tudi vsa ostala, ki na nek način je sejmu v podporo. Dobrobit sejma, kar se tiče lokalne skupnosti, je potrebno prepoznati in priznati. Težko priznamo, da je za pomursko regijo in celotno Štajersko to odlična priložnost za uresničitev dobrih poslovnih rezultatov. En teden pred začetkom sejma, v času sejma in še teden dni po sejmu so kapacitete v celotnem Pomurju nastanitvene in prehrambene zasedene in da je to vsekakor pozitivno v vseh vidikih“, je med drugim izpostavil radgonski župan Kampuš, ki bi si želel v prihodnje uresničitev državne obljube, da se zgradi dostop na avtocesto oz. pristopno cesto iz avstrijske strani preko Gornje Radgone in Ivanjcev do avtoceste.

Povedal je, da je v državnem proračunu zagotovljenih sedem milijonov evrov za izgradnjo, vendar termin izgradnje še ni določen. „Gornja Radgona je imela že v srednjem veku pomembne tržne privilegije, predvsem v trgovini, zlasti s sadjem, rokodelskimi izdelki, vinom itn. Iz podatkov, ki jih imamo zapisane, se Radgona kot sejemsko mesto omenja že v 14. stoletju. Ob koncu tega stoletja je Radgona že imela en enotedenski in štiri enodnevne sejme v letu, kar je predvsem omogočala plovnost reke Mure ter stičišče zahoda in vzhoda. V letu 1877 je bila velika kmetijska razstava, po drugi svetovni vojni sta gospodarski razcvet pomurske regije in njen na novo opredeljen pomen v mednarodnem prostoru rodila potrebo po sodobnih sejemskih prireditvah. Tako je bil v letu 1962 prvi zametek širšega mednarodnega sodelovanja. Prišli so že prvi avstrijski sosedje, z močno avstrijsko delegacijo, od tam naprej se piše sejemska dejavnost na novo. Sejem je dobil novo lokacijo, preselil se je iz mesta na današnjo lokacijo. Kakšne razsežnosti je kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni dobil vse do današnjega dne, lahko vidite sami“.

Za Kampuša je sejemska dejavnost ena pomembnejših storitvenih dejavnosti, saj praktično predstavlja uspešnosti posameznega gospodarstva. „Vsaka uspešna panoga mora predstaviti uspešne napredke, novitete, tako strokovni, kot tudi širši javnosti. Najprimernejši način te predstavitve so sejmi. Posebnost sejma je namreč v tem, da lahko na enem mestu v velikem obsegu zbereš vse ponudnike, in tudi povpraševalce po določenih proizvodih oziroma storitvah. Iskrene čestitke sedanjim organizatorjem sejemske dejavnosti, vsem, ki so v teh letih sodelovali na sejmih, vsem sodelavcem spoštovanega direktorja Pomurskega sejma Janez Erjavec in vsem strokovnim sodelavcem, ki kujejo vsebino sejma ter vsem obiskovalcem, ki v velikem številu obiskujej te sejme in dajo tudi svoje priznanje. Sporočilo 50. sejma je sledeče: naš domačin dr. prof. akademik Trstenjak nas je celo življenje učil, da je treba skupaj držati. Ne samo nas Radgončane, celotno Slovenijo. In v kolikor bomo držali skupaj, kot smo do sedaj, bomo še tukaj priredili veliko odličnih sejmov“, je zaključil Kampuš.

„Z razmahom interneta in prodaje preko računalnika je zainteresiranost za nekatere sejma upadla. Sejem je zato, da se nekaj prodaja. Včasih res, pred leti. Še v času nekdanje Jugoslavije smo na sejmih bili zato, da smo prodali. Obiskovalci so na sejem šli, da so sploh dobili robo, saj se recimo traktorjev ni dobilo drugje, kot na sejmu. Tudi cenejši so bili izdelki na sejmu. Danes vsi dajemo sejemske popuste, ker ljudje v bistvu živijo na popustih. Danes, kot proizvajalec, imaš čisto drugo vlogo na sejmu. Danes moraš novosti predstaviti javnosti in t.i. dilerjem, nato pa se produkt proda preko trgovske mreže“, je menil prvi mož OZS Pavlinjek, ki je poudaril, da se pogoji za sejmarje v Gornji Radgoni iz leta v leto izboljšujejo, čemur priča tako število raziskovalcev, kot tudi obiskovalcev.

„Kljub vsem tem sodobnim tehnološkim možnostim promocije posameznih izdelkov, preko spleta, je še vedno izredno pomembno, da se ti lahko nekje v živo predstaviš s svojo ponudbo. In da tudi izveš z obiskom sejma, kakšni so trendi, da si ogledaš kako so kaj naredili ali našli rešitev. Tako, da poznam slovenska podjetja, ki na sejem Agra, kot tudi na sejme v bližnji okolici, pošilja več strokovnih sodelavcev, da tam nekaj dni prebijejo in v »drobovje« pogledajo kako so novi produkti nastajali, kakšen je dizajn. Sejmov se v prihodnje, bolj kot je svet globaliziran, piše dobro. V vsakem okolju, tudi v Sloveniji, pa bomo morali poskrbeti, da bomo odrezali čim večji delež tega sejemskega kolača in da bomo pripravili take sejme, ki bodo zanimivi, najprej za raziskovalce, in potem tudi za obiskovalce“, je dejal Samo Hribar Milič.

„Sejemska dejavnost se v ničemer ne razlikuje od ostalih gospodarskih dejavnosti. V svetu je znano, da vso sejemsko dejavnost imenujejo tudi sejemska industrija. In s tem se jaz v celoti strinjam. Mi smo zelo odvisni od gospodarstva, ki je v neki regiji, in seveda od želje tega gospodarstva biti vedno znova inovativen, uspešen in kolikor poznamo po svetu vidimo, da so najbolj uspešne sejemske hiše in pa najbolj uspešni sejmi tam, kjer je tudi gospodarstvo neke regije izredno uspešno. Zato tudi, če so bili prej v zahodni Evropi največji in najuspešnejši sejmi, se ti sejmi selijo na vzhod, na Kitajsko in Indijo. Tam je rast sejmov, tako po velikosti in vsebini, kot tudi po količini. Mi v Gornji Radgoni smo bili vedno tisti, ki smo po eni strani iskali izkušnje tudi iz sveta, še posebej pa smo iskali izkušnje pri nam primerljivih državah. Drugo pa je to, da moramo slediti stroki, ki jo pokrivamo, in vedeti in tudi prerokovati, kaj bo jutri aktualno. In seveda delati v to smer, da imamo razstavljalce, ki ponujajo to, kar bo jutri aktualno, na drugi strani pa iščemo vsebine strokovnih posvetov in predavanj, ki zajamejo, tista področja, ki so aktualna danes in ki bodo aktualna tudi jutri“, je na okrogli mizi dejal direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Na okrogli mizi so spregovorili o sejemski dejavnosti včeraj, danes, jutri...