V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na okrogli mizi so spregovorili o sejemski dejavnosti včeraj, danes, jutri...

 

Radgonski sejem je potreben in bo tudi ostal 

Sejem AgraZadnji dan letošnjega 50. jubilejnega mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni, je Radio Maribor pripravil zanimivo okroglo mizo, na kateri so župan Gornje Radgone Anton Kampuš, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek, predsednik in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije mag. Samo Hribar Milič in direktor družbe Pomurski sejem Janez Erjavec govorili o pomenu in prihodnosti sejemske dejavnosti v Gornji Radgoni. In splošna je ugotovitev, da je radgonski sejem potreben in da bo tudi ostal ter se dodatno razvijal in krepil.

„Sedanjost je uspešna, prihodnost pa je pred nami. In v prihodnosti se bo potrebno strahovito potruditi, celotna ekipa, ki pripravlja, ne samo sejemska, ampak tudi vsa ostala, ki na nek način je sejmu v podporo. Dobrobit sejma, kar se tiče lokalne skupnosti, je potrebno prepoznati in priznati. Težko priznamo, da je za pomursko regijo in celotno Štajersko to odlična priložnost za uresničitev dobrih poslovnih rezultatov. En teden pred začetkom sejma, v času sejma in še teden dni po sejmu so kapacitete v celotnem Pomurju nastanitvene in prehrambene zasedene in da je to vsekakor pozitivno v vseh vidikih“, je med drugim izpostavil radgonski župan Kampuš, ki bi si želel v prihodnje uresničitev državne obljube, da se zgradi dostop na avtocesto oz. pristopno cesto iz avstrijske strani preko Gornje Radgone in Ivanjcev do avtoceste.

Povedal je, da je v državnem proračunu zagotovljenih sedem milijonov evrov za izgradnjo, vendar termin izgradnje še ni določen. „Gornja Radgona je imela že v srednjem veku pomembne tržne privilegije, predvsem v trgovini, zlasti s sadjem, rokodelskimi izdelki, vinom itn. Iz podatkov, ki jih imamo zapisane, se Radgona kot sejemsko mesto omenja že v 14. stoletju. Ob koncu tega stoletja je Radgona že imela en enotedenski in štiri enodnevne sejme v letu, kar je predvsem omogočala plovnost reke Mure ter stičišče zahoda in vzhoda. V letu 1877 je bila velika kmetijska razstava, po drugi svetovni vojni sta gospodarski razcvet pomurske regije in njen na novo opredeljen pomen v mednarodnem prostoru rodila potrebo po sodobnih sejemskih prireditvah. Tako je bil v letu 1962 prvi zametek širšega mednarodnega sodelovanja. Prišli so že prvi avstrijski sosedje, z močno avstrijsko delegacijo, od tam naprej se piše sejemska dejavnost na novo. Sejem je dobil novo lokacijo, preselil se je iz mesta na današnjo lokacijo. Kakšne razsežnosti je kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni dobil vse do današnjega dne, lahko vidite sami“.

Za Kampuša je sejemska dejavnost ena pomembnejših storitvenih dejavnosti, saj praktično predstavlja uspešnosti posameznega gospodarstva. „Vsaka uspešna panoga mora predstaviti uspešne napredke, novitete, tako strokovni, kot tudi širši javnosti. Najprimernejši način te predstavitve so sejmi. Posebnost sejma je namreč v tem, da lahko na enem mestu v velikem obsegu zbereš vse ponudnike, in tudi povpraševalce po določenih proizvodih oziroma storitvah. Iskrene čestitke sedanjim organizatorjem sejemske dejavnosti, vsem, ki so v teh letih sodelovali na sejmih, vsem sodelavcem spoštovanega direktorja Pomurskega sejma Janez Erjavec in vsem strokovnim sodelavcem, ki kujejo vsebino sejma ter vsem obiskovalcem, ki v velikem številu obiskujej te sejme in dajo tudi svoje priznanje. Sporočilo 50. sejma je sledeče: naš domačin dr. prof. akademik Trstenjak nas je celo življenje učil, da je treba skupaj držati. Ne samo nas Radgončane, celotno Slovenijo. In v kolikor bomo držali skupaj, kot smo do sedaj, bomo še tukaj priredili veliko odličnih sejmov“, je zaključil Kampuš.

„Z razmahom interneta in prodaje preko računalnika je zainteresiranost za nekatere sejma upadla. Sejem je zato, da se nekaj prodaja. Včasih res, pred leti. Še v času nekdanje Jugoslavije smo na sejmih bili zato, da smo prodali. Obiskovalci so na sejem šli, da so sploh dobili robo, saj se recimo traktorjev ni dobilo drugje, kot na sejmu. Tudi cenejši so bili izdelki na sejmu. Danes vsi dajemo sejemske popuste, ker ljudje v bistvu živijo na popustih. Danes, kot proizvajalec, imaš čisto drugo vlogo na sejmu. Danes moraš novosti predstaviti javnosti in t.i. dilerjem, nato pa se produkt proda preko trgovske mreže“, je menil prvi mož OZS Pavlinjek, ki je poudaril, da se pogoji za sejmarje v Gornji Radgoni iz leta v leto izboljšujejo, čemur priča tako število raziskovalcev, kot tudi obiskovalcev.

„Kljub vsem tem sodobnim tehnološkim možnostim promocije posameznih izdelkov, preko spleta, je še vedno izredno pomembno, da se ti lahko nekje v živo predstaviš s svojo ponudbo. In da tudi izveš z obiskom sejma, kakšni so trendi, da si ogledaš kako so kaj naredili ali našli rešitev. Tako, da poznam slovenska podjetja, ki na sejem Agra, kot tudi na sejme v bližnji okolici, pošilja več strokovnih sodelavcev, da tam nekaj dni prebijejo in v »drobovje« pogledajo kako so novi produkti nastajali, kakšen je dizajn. Sejmov se v prihodnje, bolj kot je svet globaliziran, piše dobro. V vsakem okolju, tudi v Sloveniji, pa bomo morali poskrbeti, da bomo odrezali čim večji delež tega sejemskega kolača in da bomo pripravili take sejme, ki bodo zanimivi, najprej za raziskovalce, in potem tudi za obiskovalce“, je dejal Samo Hribar Milič.

„Sejemska dejavnost se v ničemer ne razlikuje od ostalih gospodarskih dejavnosti. V svetu je znano, da vso sejemsko dejavnost imenujejo tudi sejemska industrija. In s tem se jaz v celoti strinjam. Mi smo zelo odvisni od gospodarstva, ki je v neki regiji, in seveda od želje tega gospodarstva biti vedno znova inovativen, uspešen in kolikor poznamo po svetu vidimo, da so najbolj uspešne sejemske hiše in pa najbolj uspešni sejmi tam, kjer je tudi gospodarstvo neke regije izredno uspešno. Zato tudi, če so bili prej v zahodni Evropi največji in najuspešnejši sejmi, se ti sejmi selijo na vzhod, na Kitajsko in Indijo. Tam je rast sejmov, tako po velikosti in vsebini, kot tudi po količini. Mi v Gornji Radgoni smo bili vedno tisti, ki smo po eni strani iskali izkušnje tudi iz sveta, še posebej pa smo iskali izkušnje pri nam primerljivih državah. Drugo pa je to, da moramo slediti stroki, ki jo pokrivamo, in vedeti in tudi prerokovati, kaj bo jutri aktualno. In seveda delati v to smer, da imamo razstavljalce, ki ponujajo to, kar bo jutri aktualno, na drugi strani pa iščemo vsebine strokovnih posvetov in predavanj, ki zajamejo, tista področja, ki so aktualna danes in ki bodo aktualna tudi jutri“, je na okrogli mizi dejal direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Na okrogli mizi so spregovorili o sejemski dejavnosti včeraj, danes, jutri...