Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Na ogled so tudi jaslice v kapniški jami

Advent pri MirjaniTudi ob letošnjem začetku adventnega časa je bilo zanimivo, veselo in prijetno v (in ob) Cvetličarni Mirjana, na gornjem grisu v Gornji Radgoni. Zadnji konec tedna v novembru so namreč, v sodelovanju z domačim vrtcem Manka Golarja, pripravili zanimive, že 17. tradicionalne adventne delavnice z izdelavo adventno-božičnih aranžmajev, spominkov in okraskov. Kot nam je povedala Mirjana Kavčič so adventne aktivnosti v cvetličarni, na dvorišču in kapniški jami potekale skozi cele dneve, le adventne delavnice so bile v popoldanskem oz. večernem času, ko so na svoje prišli otroci ter njihovi starši, dedki in babice.

Otroci so ustvarjali v adventnih delavnicah

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Vrtni center Kurbus v znamenju velike adventne razstave in prazničnih lučk

Vrtni center KurbusTik ob regionalni cesti so na izhodu iz Gornje Radgone, v smeri Radencev, v Vrtnem centru Kurbus odprli že šesto veliko adventno razstavo, na kateri je božično novoletna dekoracija na ogled v soju lučk. Vstop na razstavo je brezplačen, saj je vse razstavljene artikle moč tudi kupiti. S tem v Vrtnem centru Kurbus prodajnemu prostoru vdihnejo nove vsebine, obiskovalcem pa ponudijo številne ideje za krasitev doma ter poskrbijo, da pozabijo na skrbi in začutijo čarobnost adventnega časa.

Zaživela je „Zimska pravljica

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na okrogli mizi so spregovorili o sejemski dejavnosti včeraj, danes, jutri...

 

Radgonski sejem je potreben in bo tudi ostal 

Sejem AgraZadnji dan letošnjega 50. jubilejnega mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni, je Radio Maribor pripravil zanimivo okroglo mizo, na kateri so župan Gornje Radgone Anton Kampuš, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek, predsednik in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije mag. Samo Hribar Milič in direktor družbe Pomurski sejem Janez Erjavec govorili o pomenu in prihodnosti sejemske dejavnosti v Gornji Radgoni. In splošna je ugotovitev, da je radgonski sejem potreben in da bo tudi ostal ter se dodatno razvijal in krepil.

„Sedanjost je uspešna, prihodnost pa je pred nami. In v prihodnosti se bo potrebno strahovito potruditi, celotna ekipa, ki pripravlja, ne samo sejemska, ampak tudi vsa ostala, ki na nek način je sejmu v podporo. Dobrobit sejma, kar se tiče lokalne skupnosti, je potrebno prepoznati in priznati. Težko priznamo, da je za pomursko regijo in celotno Štajersko to odlična priložnost za uresničitev dobrih poslovnih rezultatov. En teden pred začetkom sejma, v času sejma in še teden dni po sejmu so kapacitete v celotnem Pomurju nastanitvene in prehrambene zasedene in da je to vsekakor pozitivno v vseh vidikih“, je med drugim izpostavil radgonski župan Kampuš, ki bi si želel v prihodnje uresničitev državne obljube, da se zgradi dostop na avtocesto oz. pristopno cesto iz avstrijske strani preko Gornje Radgone in Ivanjcev do avtoceste.

Povedal je, da je v državnem proračunu zagotovljenih sedem milijonov evrov za izgradnjo, vendar termin izgradnje še ni določen. „Gornja Radgona je imela že v srednjem veku pomembne tržne privilegije, predvsem v trgovini, zlasti s sadjem, rokodelskimi izdelki, vinom itn. Iz podatkov, ki jih imamo zapisane, se Radgona kot sejemsko mesto omenja že v 14. stoletju. Ob koncu tega stoletja je Radgona že imela en enotedenski in štiri enodnevne sejme v letu, kar je predvsem omogočala plovnost reke Mure ter stičišče zahoda in vzhoda. V letu 1877 je bila velika kmetijska razstava, po drugi svetovni vojni sta gospodarski razcvet pomurske regije in njen na novo opredeljen pomen v mednarodnem prostoru rodila potrebo po sodobnih sejemskih prireditvah. Tako je bil v letu 1962 prvi zametek širšega mednarodnega sodelovanja. Prišli so že prvi avstrijski sosedje, z močno avstrijsko delegacijo, od tam naprej se piše sejemska dejavnost na novo. Sejem je dobil novo lokacijo, preselil se je iz mesta na današnjo lokacijo. Kakšne razsežnosti je kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni dobil vse do današnjega dne, lahko vidite sami“.

Za Kampuša je sejemska dejavnost ena pomembnejših storitvenih dejavnosti, saj praktično predstavlja uspešnosti posameznega gospodarstva. „Vsaka uspešna panoga mora predstaviti uspešne napredke, novitete, tako strokovni, kot tudi širši javnosti. Najprimernejši način te predstavitve so sejmi. Posebnost sejma je namreč v tem, da lahko na enem mestu v velikem obsegu zbereš vse ponudnike, in tudi povpraševalce po določenih proizvodih oziroma storitvah. Iskrene čestitke sedanjim organizatorjem sejemske dejavnosti, vsem, ki so v teh letih sodelovali na sejmih, vsem sodelavcem spoštovanega direktorja Pomurskega sejma Janez Erjavec in vsem strokovnim sodelavcem, ki kujejo vsebino sejma ter vsem obiskovalcem, ki v velikem številu obiskujej te sejme in dajo tudi svoje priznanje. Sporočilo 50. sejma je sledeče: naš domačin dr. prof. akademik Trstenjak nas je celo življenje učil, da je treba skupaj držati. Ne samo nas Radgončane, celotno Slovenijo. In v kolikor bomo držali skupaj, kot smo do sedaj, bomo še tukaj priredili veliko odličnih sejmov“, je zaključil Kampuš.

„Z razmahom interneta in prodaje preko računalnika je zainteresiranost za nekatere sejma upadla. Sejem je zato, da se nekaj prodaja. Včasih res, pred leti. Še v času nekdanje Jugoslavije smo na sejmih bili zato, da smo prodali. Obiskovalci so na sejem šli, da so sploh dobili robo, saj se recimo traktorjev ni dobilo drugje, kot na sejmu. Tudi cenejši so bili izdelki na sejmu. Danes vsi dajemo sejemske popuste, ker ljudje v bistvu živijo na popustih. Danes, kot proizvajalec, imaš čisto drugo vlogo na sejmu. Danes moraš novosti predstaviti javnosti in t.i. dilerjem, nato pa se produkt proda preko trgovske mreže“, je menil prvi mož OZS Pavlinjek, ki je poudaril, da se pogoji za sejmarje v Gornji Radgoni iz leta v leto izboljšujejo, čemur priča tako število raziskovalcev, kot tudi obiskovalcev.

„Kljub vsem tem sodobnim tehnološkim možnostim promocije posameznih izdelkov, preko spleta, je še vedno izredno pomembno, da se ti lahko nekje v živo predstaviš s svojo ponudbo. In da tudi izveš z obiskom sejma, kakšni so trendi, da si ogledaš kako so kaj naredili ali našli rešitev. Tako, da poznam slovenska podjetja, ki na sejem Agra, kot tudi na sejme v bližnji okolici, pošilja več strokovnih sodelavcev, da tam nekaj dni prebijejo in v »drobovje« pogledajo kako so novi produkti nastajali, kakšen je dizajn. Sejmov se v prihodnje, bolj kot je svet globaliziran, piše dobro. V vsakem okolju, tudi v Sloveniji, pa bomo morali poskrbeti, da bomo odrezali čim večji delež tega sejemskega kolača in da bomo pripravili take sejme, ki bodo zanimivi, najprej za raziskovalce, in potem tudi za obiskovalce“, je dejal Samo Hribar Milič.

„Sejemska dejavnost se v ničemer ne razlikuje od ostalih gospodarskih dejavnosti. V svetu je znano, da vso sejemsko dejavnost imenujejo tudi sejemska industrija. In s tem se jaz v celoti strinjam. Mi smo zelo odvisni od gospodarstva, ki je v neki regiji, in seveda od želje tega gospodarstva biti vedno znova inovativen, uspešen in kolikor poznamo po svetu vidimo, da so najbolj uspešne sejemske hiše in pa najbolj uspešni sejmi tam, kjer je tudi gospodarstvo neke regije izredno uspešno. Zato tudi, če so bili prej v zahodni Evropi največji in najuspešnejši sejmi, se ti sejmi selijo na vzhod, na Kitajsko in Indijo. Tam je rast sejmov, tako po velikosti in vsebini, kot tudi po količini. Mi v Gornji Radgoni smo bili vedno tisti, ki smo po eni strani iskali izkušnje tudi iz sveta, še posebej pa smo iskali izkušnje pri nam primerljivih državah. Drugo pa je to, da moramo slediti stroki, ki jo pokrivamo, in vedeti in tudi prerokovati, kaj bo jutri aktualno. In seveda delati v to smer, da imamo razstavljalce, ki ponujajo to, kar bo jutri aktualno, na drugi strani pa iščemo vsebine strokovnih posvetov in predavanj, ki zajamejo, tista področja, ki so aktualna danes in ki bodo aktualna tudi jutri“, je na okrogli mizi dejal direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Na okrogli mizi so spregovorili o sejemski dejavnosti včeraj, danes, jutri...