Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na okrogli mizi so spregovorili o sejemski dejavnosti včeraj, danes, jutri...

 

Radgonski sejem je potreben in bo tudi ostal 

Sejem AgraZadnji dan letošnjega 50. jubilejnega mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni, je Radio Maribor pripravil zanimivo okroglo mizo, na kateri so župan Gornje Radgone Anton Kampuš, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek, predsednik in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije mag. Samo Hribar Milič in direktor družbe Pomurski sejem Janez Erjavec govorili o pomenu in prihodnosti sejemske dejavnosti v Gornji Radgoni. In splošna je ugotovitev, da je radgonski sejem potreben in da bo tudi ostal ter se dodatno razvijal in krepil.

„Sedanjost je uspešna, prihodnost pa je pred nami. In v prihodnosti se bo potrebno strahovito potruditi, celotna ekipa, ki pripravlja, ne samo sejemska, ampak tudi vsa ostala, ki na nek način je sejmu v podporo. Dobrobit sejma, kar se tiče lokalne skupnosti, je potrebno prepoznati in priznati. Težko priznamo, da je za pomursko regijo in celotno Štajersko to odlična priložnost za uresničitev dobrih poslovnih rezultatov. En teden pred začetkom sejma, v času sejma in še teden dni po sejmu so kapacitete v celotnem Pomurju nastanitvene in prehrambene zasedene in da je to vsekakor pozitivno v vseh vidikih“, je med drugim izpostavil radgonski župan Kampuš, ki bi si želel v prihodnje uresničitev državne obljube, da se zgradi dostop na avtocesto oz. pristopno cesto iz avstrijske strani preko Gornje Radgone in Ivanjcev do avtoceste.

Povedal je, da je v državnem proračunu zagotovljenih sedem milijonov evrov za izgradnjo, vendar termin izgradnje še ni določen. „Gornja Radgona je imela že v srednjem veku pomembne tržne privilegije, predvsem v trgovini, zlasti s sadjem, rokodelskimi izdelki, vinom itn. Iz podatkov, ki jih imamo zapisane, se Radgona kot sejemsko mesto omenja že v 14. stoletju. Ob koncu tega stoletja je Radgona že imela en enotedenski in štiri enodnevne sejme v letu, kar je predvsem omogočala plovnost reke Mure ter stičišče zahoda in vzhoda. V letu 1877 je bila velika kmetijska razstava, po drugi svetovni vojni sta gospodarski razcvet pomurske regije in njen na novo opredeljen pomen v mednarodnem prostoru rodila potrebo po sodobnih sejemskih prireditvah. Tako je bil v letu 1962 prvi zametek širšega mednarodnega sodelovanja. Prišli so že prvi avstrijski sosedje, z močno avstrijsko delegacijo, od tam naprej se piše sejemska dejavnost na novo. Sejem je dobil novo lokacijo, preselil se je iz mesta na današnjo lokacijo. Kakšne razsežnosti je kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni dobil vse do današnjega dne, lahko vidite sami“.

Za Kampuša je sejemska dejavnost ena pomembnejših storitvenih dejavnosti, saj praktično predstavlja uspešnosti posameznega gospodarstva. „Vsaka uspešna panoga mora predstaviti uspešne napredke, novitete, tako strokovni, kot tudi širši javnosti. Najprimernejši način te predstavitve so sejmi. Posebnost sejma je namreč v tem, da lahko na enem mestu v velikem obsegu zbereš vse ponudnike, in tudi povpraševalce po določenih proizvodih oziroma storitvah. Iskrene čestitke sedanjim organizatorjem sejemske dejavnosti, vsem, ki so v teh letih sodelovali na sejmih, vsem sodelavcem spoštovanega direktorja Pomurskega sejma Janez Erjavec in vsem strokovnim sodelavcem, ki kujejo vsebino sejma ter vsem obiskovalcem, ki v velikem številu obiskujej te sejme in dajo tudi svoje priznanje. Sporočilo 50. sejma je sledeče: naš domačin dr. prof. akademik Trstenjak nas je celo življenje učil, da je treba skupaj držati. Ne samo nas Radgončane, celotno Slovenijo. In v kolikor bomo držali skupaj, kot smo do sedaj, bomo še tukaj priredili veliko odličnih sejmov“, je zaključil Kampuš.

„Z razmahom interneta in prodaje preko računalnika je zainteresiranost za nekatere sejma upadla. Sejem je zato, da se nekaj prodaja. Včasih res, pred leti. Še v času nekdanje Jugoslavije smo na sejmih bili zato, da smo prodali. Obiskovalci so na sejem šli, da so sploh dobili robo, saj se recimo traktorjev ni dobilo drugje, kot na sejmu. Tudi cenejši so bili izdelki na sejmu. Danes vsi dajemo sejemske popuste, ker ljudje v bistvu živijo na popustih. Danes, kot proizvajalec, imaš čisto drugo vlogo na sejmu. Danes moraš novosti predstaviti javnosti in t.i. dilerjem, nato pa se produkt proda preko trgovske mreže“, je menil prvi mož OZS Pavlinjek, ki je poudaril, da se pogoji za sejmarje v Gornji Radgoni iz leta v leto izboljšujejo, čemur priča tako število raziskovalcev, kot tudi obiskovalcev.

„Kljub vsem tem sodobnim tehnološkim možnostim promocije posameznih izdelkov, preko spleta, je še vedno izredno pomembno, da se ti lahko nekje v živo predstaviš s svojo ponudbo. In da tudi izveš z obiskom sejma, kakšni so trendi, da si ogledaš kako so kaj naredili ali našli rešitev. Tako, da poznam slovenska podjetja, ki na sejem Agra, kot tudi na sejme v bližnji okolici, pošilja več strokovnih sodelavcev, da tam nekaj dni prebijejo in v »drobovje« pogledajo kako so novi produkti nastajali, kakšen je dizajn. Sejmov se v prihodnje, bolj kot je svet globaliziran, piše dobro. V vsakem okolju, tudi v Sloveniji, pa bomo morali poskrbeti, da bomo odrezali čim večji delež tega sejemskega kolača in da bomo pripravili take sejme, ki bodo zanimivi, najprej za raziskovalce, in potem tudi za obiskovalce“, je dejal Samo Hribar Milič.

„Sejemska dejavnost se v ničemer ne razlikuje od ostalih gospodarskih dejavnosti. V svetu je znano, da vso sejemsko dejavnost imenujejo tudi sejemska industrija. In s tem se jaz v celoti strinjam. Mi smo zelo odvisni od gospodarstva, ki je v neki regiji, in seveda od želje tega gospodarstva biti vedno znova inovativen, uspešen in kolikor poznamo po svetu vidimo, da so najbolj uspešne sejemske hiše in pa najbolj uspešni sejmi tam, kjer je tudi gospodarstvo neke regije izredno uspešno. Zato tudi, če so bili prej v zahodni Evropi največji in najuspešnejši sejmi, se ti sejmi selijo na vzhod, na Kitajsko in Indijo. Tam je rast sejmov, tako po velikosti in vsebini, kot tudi po količini. Mi v Gornji Radgoni smo bili vedno tisti, ki smo po eni strani iskali izkušnje tudi iz sveta, še posebej pa smo iskali izkušnje pri nam primerljivih državah. Drugo pa je to, da moramo slediti stroki, ki jo pokrivamo, in vedeti in tudi prerokovati, kaj bo jutri aktualno. In seveda delati v to smer, da imamo razstavljalce, ki ponujajo to, kar bo jutri aktualno, na drugi strani pa iščemo vsebine strokovnih posvetov in predavanj, ki zajamejo, tista področja, ki so aktualna danes in ki bodo aktualna tudi jutri“, je na okrogli mizi dejal direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Na okrogli mizi so spregovorili o sejemski dejavnosti včeraj, danes, jutri...