Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pomladni sejem odprl svoja vrata

 

V Gornji Radgoni je na Pomurskem sejmu odprl svoja vrata Pomladni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti

Pomladni sejemV četrtek, 4. aprila je na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni potekala otvoritev Pomladnega sejma, znotraj katerega se predstavlja sejem gradbeništva MEGRA, ki ima več kot tridesetletno tradicijo, sejem energetike ENGRA, sejem komunale, urejanja okolja in ekologije KOGRA ter Pomursko obrtno-podjetniški sejem POS.

Po uvodnem nastopu Natalije Hočevar, 1. Miss Panonike Harmonike, je prisotne nagovoril Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma. Poudaril je, da je edino primerno vodilo graditeljstva prihodnosti trajnostna gradnja, s katero bomo ohranili čim več naravnega okolja, porabili čim manj energije in z gradnjami reševali probleme ne pa ustvarjali novih. Dejal je, da je letošnji sejem vsekakor odraz trenutnega stanja. Na njem se predstavlja 190 razstavljavcev na 10.000 m² razstavnih površin, so pa to zagotovo tisti razstavljavci, ki si v teh razmerah upajo in ki zmorejo predstavitev na sejmu. To so tudi tisti, ki verjamejo v to dejavnost in slovensko gospodarstvo. Povedal je, da sejem MEGRA letos zaznamuje ponudba za trajnostno graditeljstvo, sanacijo stavb in rabo naravnih materialov. Sejem energetike ENGRA ponuja najnovejša znanja, izdelke in storitve za učinkovito rabo energije. Sejem komunale, urejanja okolja in ekologije KOGRA glavno pozornost namenja varovanju okolja in skrbi za komunalno infrastrukturo. Pomursko obrtno podjetniški sejem POS pa pomurske obrtnike in podjetnike združuje v skupno ponudbo za investitorje in lastnike objektov v obmejni regiji. Obrtniška ulica s prikazi dela storitev in izdelkov Pomurskih obrtnikov je novost letošnjega sejma in dodana vrednost, saj se obiskovalci sejma lahko seznanijo s perspektivnimi poklici in na kakšen način jih pridobiti. Posebna vrednost tega sejma so kvalitetna svetovanja, posvetovanja in okrogle mize, na katerih bo v ospredju stanje v gradbeništvu in iskanje rešitev za ponovni zagon.

Vsem, ki so sodelovali pri pripravi letošnjih strokovnih posvetov, predavanj in okroglih miz, se je Janez Erjavec iskreno zahvalil. Še posebej institucijam kot so Gospodarska zbornica, Obrtna zbornica, Inženirska zbornica, gradbeni inštitut ZRMK za izvedbo projekta znak kakovosti v graditeljstvu, Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, Pomurski obrtno podjetniški zbornici, Pomurski gospodarski zbornici. Zahvalil se je tudi vsem razstavljavcem, ki so kljub krizi našli pogum in motiv, da se predstavijo na edinem sejmu gradbeništva v tem delu Evrope ter vsem zaželel, da jim Pomladni sejem prinese novo rast in uspeh.

V nadaljevanju je Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona v svojem nagovoru opozoril na tesno povezanost sejma in okolja, v katerem se ta odvija.

Štefan Sobočan, predsednik Pomurske gospodarske zbornice, je dejal, da bi težko kaj vsebinskega dodal k negativnim statistikam panoge gradbeništva v Sloveniji. Povedal je, da letos stopamo že v peto zaporedno leto, ko beležimo upad poslovanja v panogi, ki je doslej v povprečju znašal kar -20 % in tudi januarja letos začenjamo z –22 %. Decembra 2012 pa je padel tudi nov rekord v zmanjšanju števila zaposlenih v panogi, ki je doseglo kar 8 % vseh zaposlenih v panogi ali 4593. Opozoril je na dejstvo, da je slovenski gradbeni trg za gradbince izjemno tvegan in da k temu prispevajo tudi javni naročniki, ki podpišejo pogodbe po nenormalno nizki ceni, iz katere je jasno, da ne morejo biti poplačani dobavitelji in delavci. Priznal pa je, da tudi gradbeniki nosijo del krivde za nastalo situacijo, s čemer je mislil predvsem na tajkunske zgodbe v gradbeništvu, na nekorektnost in nespoštovanje stanovskih kolegov ter namerno neplačevanje opravljenih storitev podizvajalcem. Zaključil pa je optimistično. Poudaril je, da se v gradbeništvu za razliko od mnogih gospodarskih panog v Sloveniji, ni potrebno bati za svoj obstoj. Razstavljavci na sejmu v Gornji Radgoni so zagotovo taki optimisti. Zaključil je z naslednjo mislijo: »Verjamemo, da bo tudi država ugotovila, da je slovensko gradbeništvo sinonim za zagon domačega trga in bo realizirala strateške investicije v energetiki na Muri, Savi in še kje, severne krake avtoceste, drugi železniški tir, nenazadnje pa z normalizacijo gospodarskih gibanj investicijska vlaganja realnega sektorja in privatne investicije. Takoj pa je potrebno odpraviti kreditni krč in spremeniti odnos poslovnih bank do nas gradbincev, saj nas trenutno obravnavajo kot manjvredne komitente.«

Slavnostni govornik in otvoritelj letošnjega sejma je bil mag. Samo Hribar Milič, predsednik in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije. Dejal je, da se negativni gospodarski trendi v Sloveniji nadaljujejo, razmere v gospodarstvu pa zelo zaostrujejo: »Dejstvo je, da Slovenija za posel ni obljubljena dežela. Poslovanje je nepredvidljivo. Ne le, da nas zaznamujejo rigiden trg dela, preštevilne administrativne ovire, nepredvidljiva povečanja trošarin, taks, prispevkov in drugih obremenitev poslovanja. Slovenska država je že štiri leta premalo učinkovita.« Opozoril je, da so hitre in korenite spremembe nujne. Po njegovih besedah potrebujemo predvsem več zaupanja v samo gospodarstvo, v našo državo in lastne sposobnosti: »Še vedno imamo dinamično in uspešno izvozno gospodarstvo, ki na prebivalca izvozi dvakrat toliko kot to uspe angleškemu ali italijanskemu gospodarstvu.« Vendar pa bi morala biti vlada odločnejša pri vzpodbujanju gospodarskega razvoja in ključ je v novih investicijskih projektih: »Na Gospodarski zbornici Slovenije ocenjujemo, da bi že letos lahko začeli z investicijami v različno infrastrukturo v višini preko 1,5 milijarde evrov - predvsem na področju energetike, učinkovite rabe energije, linijske infrastrukture in varstva okolja. Financirali bi jih lahko s sredstvi EU ter sofinanciranjem Evropske investicijske banke, Evropske banke za obnovo in razvoj ter privatnih vlagateljev.« Poudaril je, da gospodarstveniki od vlade pričakujejo ambicioznejšo in načrtnejšo podporo internacionalizaciji slovenskega gospodarstva in čim hitrejšo sanacijo bančnega sistema, ponovno pa je treba vzpostaviti tudi pravno državo. Nagovor je končal z mislijo: »Pomladni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti pomeni zato dobro priložnost, da se predstavijo uspešna podjetja iz teh panog s svojimi proizvodi in storitvami. Takšnih je v Sloveniji kljub krizi še veliko in so perspektivna tudi za prihodnji razvoj.«

Uradnemu odprtju sejma je sledila podelitev priznanj Znak kakovosti v graditeljstvu. Podelil jih je mag. Samo Hribar Milič, predsednik in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, ob prisotnosti člana uprave Gradbenega inštituta ZRMK, dr. Bojana Časa ter predsednika uprave Pomurskega sejma, g. Janeza Erjavca. Dobitniki priznanja Znaka kakovosti v graditeljstvu so pri ocenjevanju dosegli več kot 90 odstotkov maksimalnega dobljenega števila točk v posamezni kategoriji in s tem pridobili pravico do uporabe blagovne znamke Znak kakovosti v graditeljstvu. Priznanje za montažo stavbnega pohištva je prejela: »Montaža zunanjega stavbnega pohištva pri novogradnjah«, podjetja MIK iz Vojnika. Priznanje je prevzel vodja službe za kontroling in razvoj Tomaž Požin. Priznanje za ohranjanje kulturne dediščine je prejela »Izvedba sanacije vlage na stavbah kulturne dediščine in stavbah s sestavinami kulturne dediščine«, podjetja GRAS iz Ljubljane. Priznanje je prevzel vodja operativne skupine Martin Hauschn. Priznanje za razvojno tehnološki dosežek je prejel»MIKrovent«, inovativna rešitev v segmentu toplotnega izmenjevalnika, ki se lahko vgradi v razširjene okenske okvirje, roletne omarice ali samostojno na steno, podjetja MIK iz Vojnika. Priznanje je za podjetje MIK prevzel generalni direktor Franci Pliberšek.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Pomladni sejem odprl svoja vrata