Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pomladni sejem odprl svoja vrata

 

V Gornji Radgoni je na Pomurskem sejmu odprl svoja vrata Pomladni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti

Pomladni sejemV četrtek, 4. aprila je na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni potekala otvoritev Pomladnega sejma, znotraj katerega se predstavlja sejem gradbeništva MEGRA, ki ima več kot tridesetletno tradicijo, sejem energetike ENGRA, sejem komunale, urejanja okolja in ekologije KOGRA ter Pomursko obrtno-podjetniški sejem POS.

Po uvodnem nastopu Natalije Hočevar, 1. Miss Panonike Harmonike, je prisotne nagovoril Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma. Poudaril je, da je edino primerno vodilo graditeljstva prihodnosti trajnostna gradnja, s katero bomo ohranili čim več naravnega okolja, porabili čim manj energije in z gradnjami reševali probleme ne pa ustvarjali novih. Dejal je, da je letošnji sejem vsekakor odraz trenutnega stanja. Na njem se predstavlja 190 razstavljavcev na 10.000 m² razstavnih površin, so pa to zagotovo tisti razstavljavci, ki si v teh razmerah upajo in ki zmorejo predstavitev na sejmu. To so tudi tisti, ki verjamejo v to dejavnost in slovensko gospodarstvo. Povedal je, da sejem MEGRA letos zaznamuje ponudba za trajnostno graditeljstvo, sanacijo stavb in rabo naravnih materialov. Sejem energetike ENGRA ponuja najnovejša znanja, izdelke in storitve za učinkovito rabo energije. Sejem komunale, urejanja okolja in ekologije KOGRA glavno pozornost namenja varovanju okolja in skrbi za komunalno infrastrukturo. Pomursko obrtno podjetniški sejem POS pa pomurske obrtnike in podjetnike združuje v skupno ponudbo za investitorje in lastnike objektov v obmejni regiji. Obrtniška ulica s prikazi dela storitev in izdelkov Pomurskih obrtnikov je novost letošnjega sejma in dodana vrednost, saj se obiskovalci sejma lahko seznanijo s perspektivnimi poklici in na kakšen način jih pridobiti. Posebna vrednost tega sejma so kvalitetna svetovanja, posvetovanja in okrogle mize, na katerih bo v ospredju stanje v gradbeništvu in iskanje rešitev za ponovni zagon.

Vsem, ki so sodelovali pri pripravi letošnjih strokovnih posvetov, predavanj in okroglih miz, se je Janez Erjavec iskreno zahvalil. Še posebej institucijam kot so Gospodarska zbornica, Obrtna zbornica, Inženirska zbornica, gradbeni inštitut ZRMK za izvedbo projekta znak kakovosti v graditeljstvu, Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, Pomurski obrtno podjetniški zbornici, Pomurski gospodarski zbornici. Zahvalil se je tudi vsem razstavljavcem, ki so kljub krizi našli pogum in motiv, da se predstavijo na edinem sejmu gradbeništva v tem delu Evrope ter vsem zaželel, da jim Pomladni sejem prinese novo rast in uspeh.

V nadaljevanju je Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona v svojem nagovoru opozoril na tesno povezanost sejma in okolja, v katerem se ta odvija.

Štefan Sobočan, predsednik Pomurske gospodarske zbornice, je dejal, da bi težko kaj vsebinskega dodal k negativnim statistikam panoge gradbeništva v Sloveniji. Povedal je, da letos stopamo že v peto zaporedno leto, ko beležimo upad poslovanja v panogi, ki je doslej v povprečju znašal kar -20 % in tudi januarja letos začenjamo z –22 %. Decembra 2012 pa je padel tudi nov rekord v zmanjšanju števila zaposlenih v panogi, ki je doseglo kar 8 % vseh zaposlenih v panogi ali 4593. Opozoril je na dejstvo, da je slovenski gradbeni trg za gradbince izjemno tvegan in da k temu prispevajo tudi javni naročniki, ki podpišejo pogodbe po nenormalno nizki ceni, iz katere je jasno, da ne morejo biti poplačani dobavitelji in delavci. Priznal pa je, da tudi gradbeniki nosijo del krivde za nastalo situacijo, s čemer je mislil predvsem na tajkunske zgodbe v gradbeništvu, na nekorektnost in nespoštovanje stanovskih kolegov ter namerno neplačevanje opravljenih storitev podizvajalcem. Zaključil pa je optimistično. Poudaril je, da se v gradbeništvu za razliko od mnogih gospodarskih panog v Sloveniji, ni potrebno bati za svoj obstoj. Razstavljavci na sejmu v Gornji Radgoni so zagotovo taki optimisti. Zaključil je z naslednjo mislijo: »Verjamemo, da bo tudi država ugotovila, da je slovensko gradbeništvo sinonim za zagon domačega trga in bo realizirala strateške investicije v energetiki na Muri, Savi in še kje, severne krake avtoceste, drugi železniški tir, nenazadnje pa z normalizacijo gospodarskih gibanj investicijska vlaganja realnega sektorja in privatne investicije. Takoj pa je potrebno odpraviti kreditni krč in spremeniti odnos poslovnih bank do nas gradbincev, saj nas trenutno obravnavajo kot manjvredne komitente.«

Slavnostni govornik in otvoritelj letošnjega sejma je bil mag. Samo Hribar Milič, predsednik in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije. Dejal je, da se negativni gospodarski trendi v Sloveniji nadaljujejo, razmere v gospodarstvu pa zelo zaostrujejo: »Dejstvo je, da Slovenija za posel ni obljubljena dežela. Poslovanje je nepredvidljivo. Ne le, da nas zaznamujejo rigiden trg dela, preštevilne administrativne ovire, nepredvidljiva povečanja trošarin, taks, prispevkov in drugih obremenitev poslovanja. Slovenska država je že štiri leta premalo učinkovita.« Opozoril je, da so hitre in korenite spremembe nujne. Po njegovih besedah potrebujemo predvsem več zaupanja v samo gospodarstvo, v našo državo in lastne sposobnosti: »Še vedno imamo dinamično in uspešno izvozno gospodarstvo, ki na prebivalca izvozi dvakrat toliko kot to uspe angleškemu ali italijanskemu gospodarstvu.« Vendar pa bi morala biti vlada odločnejša pri vzpodbujanju gospodarskega razvoja in ključ je v novih investicijskih projektih: »Na Gospodarski zbornici Slovenije ocenjujemo, da bi že letos lahko začeli z investicijami v različno infrastrukturo v višini preko 1,5 milijarde evrov - predvsem na področju energetike, učinkovite rabe energije, linijske infrastrukture in varstva okolja. Financirali bi jih lahko s sredstvi EU ter sofinanciranjem Evropske investicijske banke, Evropske banke za obnovo in razvoj ter privatnih vlagateljev.« Poudaril je, da gospodarstveniki od vlade pričakujejo ambicioznejšo in načrtnejšo podporo internacionalizaciji slovenskega gospodarstva in čim hitrejšo sanacijo bančnega sistema, ponovno pa je treba vzpostaviti tudi pravno državo. Nagovor je končal z mislijo: »Pomladni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti pomeni zato dobro priložnost, da se predstavijo uspešna podjetja iz teh panog s svojimi proizvodi in storitvami. Takšnih je v Sloveniji kljub krizi še veliko in so perspektivna tudi za prihodnji razvoj.«

Uradnemu odprtju sejma je sledila podelitev priznanj Znak kakovosti v graditeljstvu. Podelil jih je mag. Samo Hribar Milič, predsednik in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, ob prisotnosti člana uprave Gradbenega inštituta ZRMK, dr. Bojana Časa ter predsednika uprave Pomurskega sejma, g. Janeza Erjavca. Dobitniki priznanja Znaka kakovosti v graditeljstvu so pri ocenjevanju dosegli več kot 90 odstotkov maksimalnega dobljenega števila točk v posamezni kategoriji in s tem pridobili pravico do uporabe blagovne znamke Znak kakovosti v graditeljstvu. Priznanje za montažo stavbnega pohištva je prejela: »Montaža zunanjega stavbnega pohištva pri novogradnjah«, podjetja MIK iz Vojnika. Priznanje je prevzel vodja službe za kontroling in razvoj Tomaž Požin. Priznanje za ohranjanje kulturne dediščine je prejela »Izvedba sanacije vlage na stavbah kulturne dediščine in stavbah s sestavinami kulturne dediščine«, podjetja GRAS iz Ljubljane. Priznanje je prevzel vodja operativne skupine Martin Hauschn. Priznanje za razvojno tehnološki dosežek je prejel»MIKrovent«, inovativna rešitev v segmentu toplotnega izmenjevalnika, ki se lahko vgradi v razširjene okenske okvirje, roletne omarice ali samostojno na steno, podjetja MIK iz Vojnika. Priznanje je za podjetje MIK prevzel generalni direktor Franci Pliberšek.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Pomladni sejem odprl svoja vrata