Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pomladni sejem odprl svoja vrata

 

V Gornji Radgoni je na Pomurskem sejmu odprl svoja vrata Pomladni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti

Pomladni sejemV četrtek, 4. aprila je na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni potekala otvoritev Pomladnega sejma, znotraj katerega se predstavlja sejem gradbeništva MEGRA, ki ima več kot tridesetletno tradicijo, sejem energetike ENGRA, sejem komunale, urejanja okolja in ekologije KOGRA ter Pomursko obrtno-podjetniški sejem POS.

Po uvodnem nastopu Natalije Hočevar, 1. Miss Panonike Harmonike, je prisotne nagovoril Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma. Poudaril je, da je edino primerno vodilo graditeljstva prihodnosti trajnostna gradnja, s katero bomo ohranili čim več naravnega okolja, porabili čim manj energije in z gradnjami reševali probleme ne pa ustvarjali novih. Dejal je, da je letošnji sejem vsekakor odraz trenutnega stanja. Na njem se predstavlja 190 razstavljavcev na 10.000 m² razstavnih površin, so pa to zagotovo tisti razstavljavci, ki si v teh razmerah upajo in ki zmorejo predstavitev na sejmu. To so tudi tisti, ki verjamejo v to dejavnost in slovensko gospodarstvo. Povedal je, da sejem MEGRA letos zaznamuje ponudba za trajnostno graditeljstvo, sanacijo stavb in rabo naravnih materialov. Sejem energetike ENGRA ponuja najnovejša znanja, izdelke in storitve za učinkovito rabo energije. Sejem komunale, urejanja okolja in ekologije KOGRA glavno pozornost namenja varovanju okolja in skrbi za komunalno infrastrukturo. Pomursko obrtno podjetniški sejem POS pa pomurske obrtnike in podjetnike združuje v skupno ponudbo za investitorje in lastnike objektov v obmejni regiji. Obrtniška ulica s prikazi dela storitev in izdelkov Pomurskih obrtnikov je novost letošnjega sejma in dodana vrednost, saj se obiskovalci sejma lahko seznanijo s perspektivnimi poklici in na kakšen način jih pridobiti. Posebna vrednost tega sejma so kvalitetna svetovanja, posvetovanja in okrogle mize, na katerih bo v ospredju stanje v gradbeništvu in iskanje rešitev za ponovni zagon.

Vsem, ki so sodelovali pri pripravi letošnjih strokovnih posvetov, predavanj in okroglih miz, se je Janez Erjavec iskreno zahvalil. Še posebej institucijam kot so Gospodarska zbornica, Obrtna zbornica, Inženirska zbornica, gradbeni inštitut ZRMK za izvedbo projekta znak kakovosti v graditeljstvu, Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, Pomurski obrtno podjetniški zbornici, Pomurski gospodarski zbornici. Zahvalil se je tudi vsem razstavljavcem, ki so kljub krizi našli pogum in motiv, da se predstavijo na edinem sejmu gradbeništva v tem delu Evrope ter vsem zaželel, da jim Pomladni sejem prinese novo rast in uspeh.

V nadaljevanju je Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona v svojem nagovoru opozoril na tesno povezanost sejma in okolja, v katerem se ta odvija.

Štefan Sobočan, predsednik Pomurske gospodarske zbornice, je dejal, da bi težko kaj vsebinskega dodal k negativnim statistikam panoge gradbeništva v Sloveniji. Povedal je, da letos stopamo že v peto zaporedno leto, ko beležimo upad poslovanja v panogi, ki je doslej v povprečju znašal kar -20 % in tudi januarja letos začenjamo z –22 %. Decembra 2012 pa je padel tudi nov rekord v zmanjšanju števila zaposlenih v panogi, ki je doseglo kar 8 % vseh zaposlenih v panogi ali 4593. Opozoril je na dejstvo, da je slovenski gradbeni trg za gradbince izjemno tvegan in da k temu prispevajo tudi javni naročniki, ki podpišejo pogodbe po nenormalno nizki ceni, iz katere je jasno, da ne morejo biti poplačani dobavitelji in delavci. Priznal pa je, da tudi gradbeniki nosijo del krivde za nastalo situacijo, s čemer je mislil predvsem na tajkunske zgodbe v gradbeništvu, na nekorektnost in nespoštovanje stanovskih kolegov ter namerno neplačevanje opravljenih storitev podizvajalcem. Zaključil pa je optimistično. Poudaril je, da se v gradbeništvu za razliko od mnogih gospodarskih panog v Sloveniji, ni potrebno bati za svoj obstoj. Razstavljavci na sejmu v Gornji Radgoni so zagotovo taki optimisti. Zaključil je z naslednjo mislijo: »Verjamemo, da bo tudi država ugotovila, da je slovensko gradbeništvo sinonim za zagon domačega trga in bo realizirala strateške investicije v energetiki na Muri, Savi in še kje, severne krake avtoceste, drugi železniški tir, nenazadnje pa z normalizacijo gospodarskih gibanj investicijska vlaganja realnega sektorja in privatne investicije. Takoj pa je potrebno odpraviti kreditni krč in spremeniti odnos poslovnih bank do nas gradbincev, saj nas trenutno obravnavajo kot manjvredne komitente.«

Slavnostni govornik in otvoritelj letošnjega sejma je bil mag. Samo Hribar Milič, predsednik in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije. Dejal je, da se negativni gospodarski trendi v Sloveniji nadaljujejo, razmere v gospodarstvu pa zelo zaostrujejo: »Dejstvo je, da Slovenija za posel ni obljubljena dežela. Poslovanje je nepredvidljivo. Ne le, da nas zaznamujejo rigiden trg dela, preštevilne administrativne ovire, nepredvidljiva povečanja trošarin, taks, prispevkov in drugih obremenitev poslovanja. Slovenska država je že štiri leta premalo učinkovita.« Opozoril je, da so hitre in korenite spremembe nujne. Po njegovih besedah potrebujemo predvsem več zaupanja v samo gospodarstvo, v našo državo in lastne sposobnosti: »Še vedno imamo dinamično in uspešno izvozno gospodarstvo, ki na prebivalca izvozi dvakrat toliko kot to uspe angleškemu ali italijanskemu gospodarstvu.« Vendar pa bi morala biti vlada odločnejša pri vzpodbujanju gospodarskega razvoja in ključ je v novih investicijskih projektih: »Na Gospodarski zbornici Slovenije ocenjujemo, da bi že letos lahko začeli z investicijami v različno infrastrukturo v višini preko 1,5 milijarde evrov - predvsem na področju energetike, učinkovite rabe energije, linijske infrastrukture in varstva okolja. Financirali bi jih lahko s sredstvi EU ter sofinanciranjem Evropske investicijske banke, Evropske banke za obnovo in razvoj ter privatnih vlagateljev.« Poudaril je, da gospodarstveniki od vlade pričakujejo ambicioznejšo in načrtnejšo podporo internacionalizaciji slovenskega gospodarstva in čim hitrejšo sanacijo bančnega sistema, ponovno pa je treba vzpostaviti tudi pravno državo. Nagovor je končal z mislijo: »Pomladni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti pomeni zato dobro priložnost, da se predstavijo uspešna podjetja iz teh panog s svojimi proizvodi in storitvami. Takšnih je v Sloveniji kljub krizi še veliko in so perspektivna tudi za prihodnji razvoj.«

Uradnemu odprtju sejma je sledila podelitev priznanj Znak kakovosti v graditeljstvu. Podelil jih je mag. Samo Hribar Milič, predsednik in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, ob prisotnosti člana uprave Gradbenega inštituta ZRMK, dr. Bojana Časa ter predsednika uprave Pomurskega sejma, g. Janeza Erjavca. Dobitniki priznanja Znaka kakovosti v graditeljstvu so pri ocenjevanju dosegli več kot 90 odstotkov maksimalnega dobljenega števila točk v posamezni kategoriji in s tem pridobili pravico do uporabe blagovne znamke Znak kakovosti v graditeljstvu. Priznanje za montažo stavbnega pohištva je prejela: »Montaža zunanjega stavbnega pohištva pri novogradnjah«, podjetja MIK iz Vojnika. Priznanje je prevzel vodja službe za kontroling in razvoj Tomaž Požin. Priznanje za ohranjanje kulturne dediščine je prejela »Izvedba sanacije vlage na stavbah kulturne dediščine in stavbah s sestavinami kulturne dediščine«, podjetja GRAS iz Ljubljane. Priznanje je prevzel vodja operativne skupine Martin Hauschn. Priznanje za razvojno tehnološki dosežek je prejel»MIKrovent«, inovativna rešitev v segmentu toplotnega izmenjevalnika, ki se lahko vgradi v razširjene okenske okvirje, roletne omarice ali samostojno na steno, podjetja MIK iz Vojnika. Priznanje je za podjetje MIK prevzel generalni direktor Franci Pliberšek.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Pomladni sejem odprl svoja vrata