Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pomladni sejem odprl svoja vrata

 

V Gornji Radgoni je na Pomurskem sejmu odprl svoja vrata Pomladni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti

Pomladni sejemV četrtek, 4. aprila je na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni potekala otvoritev Pomladnega sejma, znotraj katerega se predstavlja sejem gradbeništva MEGRA, ki ima več kot tridesetletno tradicijo, sejem energetike ENGRA, sejem komunale, urejanja okolja in ekologije KOGRA ter Pomursko obrtno-podjetniški sejem POS.

Po uvodnem nastopu Natalije Hočevar, 1. Miss Panonike Harmonike, je prisotne nagovoril Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma. Poudaril je, da je edino primerno vodilo graditeljstva prihodnosti trajnostna gradnja, s katero bomo ohranili čim več naravnega okolja, porabili čim manj energije in z gradnjami reševali probleme ne pa ustvarjali novih. Dejal je, da je letošnji sejem vsekakor odraz trenutnega stanja. Na njem se predstavlja 190 razstavljavcev na 10.000 m² razstavnih površin, so pa to zagotovo tisti razstavljavci, ki si v teh razmerah upajo in ki zmorejo predstavitev na sejmu. To so tudi tisti, ki verjamejo v to dejavnost in slovensko gospodarstvo. Povedal je, da sejem MEGRA letos zaznamuje ponudba za trajnostno graditeljstvo, sanacijo stavb in rabo naravnih materialov. Sejem energetike ENGRA ponuja najnovejša znanja, izdelke in storitve za učinkovito rabo energije. Sejem komunale, urejanja okolja in ekologije KOGRA glavno pozornost namenja varovanju okolja in skrbi za komunalno infrastrukturo. Pomursko obrtno podjetniški sejem POS pa pomurske obrtnike in podjetnike združuje v skupno ponudbo za investitorje in lastnike objektov v obmejni regiji. Obrtniška ulica s prikazi dela storitev in izdelkov Pomurskih obrtnikov je novost letošnjega sejma in dodana vrednost, saj se obiskovalci sejma lahko seznanijo s perspektivnimi poklici in na kakšen način jih pridobiti. Posebna vrednost tega sejma so kvalitetna svetovanja, posvetovanja in okrogle mize, na katerih bo v ospredju stanje v gradbeništvu in iskanje rešitev za ponovni zagon.

Vsem, ki so sodelovali pri pripravi letošnjih strokovnih posvetov, predavanj in okroglih miz, se je Janez Erjavec iskreno zahvalil. Še posebej institucijam kot so Gospodarska zbornica, Obrtna zbornica, Inženirska zbornica, gradbeni inštitut ZRMK za izvedbo projekta znak kakovosti v graditeljstvu, Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, Pomurski obrtno podjetniški zbornici, Pomurski gospodarski zbornici. Zahvalil se je tudi vsem razstavljavcem, ki so kljub krizi našli pogum in motiv, da se predstavijo na edinem sejmu gradbeništva v tem delu Evrope ter vsem zaželel, da jim Pomladni sejem prinese novo rast in uspeh.

V nadaljevanju je Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona v svojem nagovoru opozoril na tesno povezanost sejma in okolja, v katerem se ta odvija.

Štefan Sobočan, predsednik Pomurske gospodarske zbornice, je dejal, da bi težko kaj vsebinskega dodal k negativnim statistikam panoge gradbeništva v Sloveniji. Povedal je, da letos stopamo že v peto zaporedno leto, ko beležimo upad poslovanja v panogi, ki je doslej v povprečju znašal kar -20 % in tudi januarja letos začenjamo z –22 %. Decembra 2012 pa je padel tudi nov rekord v zmanjšanju števila zaposlenih v panogi, ki je doseglo kar 8 % vseh zaposlenih v panogi ali 4593. Opozoril je na dejstvo, da je slovenski gradbeni trg za gradbince izjemno tvegan in da k temu prispevajo tudi javni naročniki, ki podpišejo pogodbe po nenormalno nizki ceni, iz katere je jasno, da ne morejo biti poplačani dobavitelji in delavci. Priznal pa je, da tudi gradbeniki nosijo del krivde za nastalo situacijo, s čemer je mislil predvsem na tajkunske zgodbe v gradbeništvu, na nekorektnost in nespoštovanje stanovskih kolegov ter namerno neplačevanje opravljenih storitev podizvajalcem. Zaključil pa je optimistično. Poudaril je, da se v gradbeništvu za razliko od mnogih gospodarskih panog v Sloveniji, ni potrebno bati za svoj obstoj. Razstavljavci na sejmu v Gornji Radgoni so zagotovo taki optimisti. Zaključil je z naslednjo mislijo: »Verjamemo, da bo tudi država ugotovila, da je slovensko gradbeništvo sinonim za zagon domačega trga in bo realizirala strateške investicije v energetiki na Muri, Savi in še kje, severne krake avtoceste, drugi železniški tir, nenazadnje pa z normalizacijo gospodarskih gibanj investicijska vlaganja realnega sektorja in privatne investicije. Takoj pa je potrebno odpraviti kreditni krč in spremeniti odnos poslovnih bank do nas gradbincev, saj nas trenutno obravnavajo kot manjvredne komitente.«

Slavnostni govornik in otvoritelj letošnjega sejma je bil mag. Samo Hribar Milič, predsednik in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije. Dejal je, da se negativni gospodarski trendi v Sloveniji nadaljujejo, razmere v gospodarstvu pa zelo zaostrujejo: »Dejstvo je, da Slovenija za posel ni obljubljena dežela. Poslovanje je nepredvidljivo. Ne le, da nas zaznamujejo rigiden trg dela, preštevilne administrativne ovire, nepredvidljiva povečanja trošarin, taks, prispevkov in drugih obremenitev poslovanja. Slovenska država je že štiri leta premalo učinkovita.« Opozoril je, da so hitre in korenite spremembe nujne. Po njegovih besedah potrebujemo predvsem več zaupanja v samo gospodarstvo, v našo državo in lastne sposobnosti: »Še vedno imamo dinamično in uspešno izvozno gospodarstvo, ki na prebivalca izvozi dvakrat toliko kot to uspe angleškemu ali italijanskemu gospodarstvu.« Vendar pa bi morala biti vlada odločnejša pri vzpodbujanju gospodarskega razvoja in ključ je v novih investicijskih projektih: »Na Gospodarski zbornici Slovenije ocenjujemo, da bi že letos lahko začeli z investicijami v različno infrastrukturo v višini preko 1,5 milijarde evrov - predvsem na področju energetike, učinkovite rabe energije, linijske infrastrukture in varstva okolja. Financirali bi jih lahko s sredstvi EU ter sofinanciranjem Evropske investicijske banke, Evropske banke za obnovo in razvoj ter privatnih vlagateljev.« Poudaril je, da gospodarstveniki od vlade pričakujejo ambicioznejšo in načrtnejšo podporo internacionalizaciji slovenskega gospodarstva in čim hitrejšo sanacijo bančnega sistema, ponovno pa je treba vzpostaviti tudi pravno državo. Nagovor je končal z mislijo: »Pomladni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti pomeni zato dobro priložnost, da se predstavijo uspešna podjetja iz teh panog s svojimi proizvodi in storitvami. Takšnih je v Sloveniji kljub krizi še veliko in so perspektivna tudi za prihodnji razvoj.«

Uradnemu odprtju sejma je sledila podelitev priznanj Znak kakovosti v graditeljstvu. Podelil jih je mag. Samo Hribar Milič, predsednik in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, ob prisotnosti člana uprave Gradbenega inštituta ZRMK, dr. Bojana Časa ter predsednika uprave Pomurskega sejma, g. Janeza Erjavca. Dobitniki priznanja Znaka kakovosti v graditeljstvu so pri ocenjevanju dosegli več kot 90 odstotkov maksimalnega dobljenega števila točk v posamezni kategoriji in s tem pridobili pravico do uporabe blagovne znamke Znak kakovosti v graditeljstvu. Priznanje za montažo stavbnega pohištva je prejela: »Montaža zunanjega stavbnega pohištva pri novogradnjah«, podjetja MIK iz Vojnika. Priznanje je prevzel vodja službe za kontroling in razvoj Tomaž Požin. Priznanje za ohranjanje kulturne dediščine je prejela »Izvedba sanacije vlage na stavbah kulturne dediščine in stavbah s sestavinami kulturne dediščine«, podjetja GRAS iz Ljubljane. Priznanje je prevzel vodja operativne skupine Martin Hauschn. Priznanje za razvojno tehnološki dosežek je prejel»MIKrovent«, inovativna rešitev v segmentu toplotnega izmenjevalnika, ki se lahko vgradi v razširjene okenske okvirje, roletne omarice ali samostojno na steno, podjetja MIK iz Vojnika. Priznanje je za podjetje MIK prevzel generalni direktor Franci Pliberšek.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Pomladni sejem odprl svoja vrata