Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Post viva, 1. mednarodni sejem pogrebnih in pokopaliških dejavnosti je odprl vrata

 

V petek, 4. aprila 2013 je na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni potekalo odprtje 1. Mednarodnega sejma pogrebnih in pokopaliških dejavnosti POST VIVA

Post vivaPrisotne je najprej nagovoril Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma. Povedal je, da je sejem v konceptu nastajal vsaj dve leti. Ker je bila zamisel zanj hitro sprejeta v strokovnih krogih in v stanovskih organizacijah, se je Pomurski sejem skupaj s soustvarjalci tega sejma podal v zahteven projekt, ki je novost v slovenskem in širšem prostoru. Na povabilo k sodelovanju se je prvič odzvalo 50 razstavljavcev iz 7 držav, ki predstavlja svoje izdelke in storitve na 1300 m² razstavnih površin.

»S sejmom POST VIVA ne želimo predstaviti samo podjetij, institucij in opreme, ki so povezana s pogrebno in pokopališko dejavnostjo, ampak se želimo dotakniti tudi konceptov odnosa do teh dejavnosti in posvetiti vsebinam, ki so povezane z obredi in navadami ter problemi, ki nastajajo pri urejanju in vzdrževanju pokopališč in obeležij,«

je poudaril. Za sodelovanje pri uspešni prvi sejemski prireditvi se je še posebej zahvalil članicam in članom programskega sveta, ki so prispevali vsebine spremljajočih dogodkov in še posebej predsednici sveta odbora pogrebne in pokopališke dejavnosti pri Obrtni zbornici Slovenije gospe Jožici Coif in predsedniku sekcije pogrebnih in pokopaliških dejavnosti pri Gospodarski zbornici Slovenije gospodu Robertu Martinčiču, ter vsem razstavljalcem, ki so verjeli v ta projekt in naredili vse, da bomo lahko te dejavnosti bolje poznali. Končal je z mislijo: »Živeti do konca je samo ena od tem na tem sejmu in to naj nam bo tudi vodilo v vsakdanjem življenju. Zato naj bo sejem POST VIVA nova izkušnja in ne tabu.«

Organizaciji, ki sta pomembno pripomogli k uspešni organizaciji sejma, sta bili Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. V imenu Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je prisotnim spregovoril Pavle Sedovnik, namestnik generalnega sekretarja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Slavnostni govornik in otvoritelj sejma POST VIVA, pa je bil Leo Kremžar, podpredsednik skupnosti slovenskih občin in župan občine Miklavž na Dravskem polju. Povedal je, da ta dogodek ni le sejem, temveč dogodek, ki ima veliko sporočilo. Na njem bo petdeset razstavljavcev iz sedmih držav predstavljalo tisto, kar pomaga, da se neko življenje konča in se nadaljuje nekje v neki drugi obliki, ter tisto, kar je v bližini tega, pred tem in po tem. Dejal je, da bodo o tem: »govorili poznavalci, strokovnjaki, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, ki imajo ideje in ki so si upali narediti to, česar si dolgo do sedaj v Sloveniji nismo upali. Govoriti o stvareh, ki so normalne, življenjske, vsakdanje pa vendarle zavite v neko tančico skrivnosti, o tem se govori tiho ali se sploh ne govori ... Prebiti te tabuje, spregovoriti o vsem tem na tak način, kot se to počne danes tukaj, je velika stvar.« Za to je izrekel priznanje trem organizacijam, ki so se odločile organizirati tak sejem: Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtno podjetniški zbornici Slovenije in Pomurskemu sejmu ter vsem sodelujočim. Opozoril je tudi na dejstvo, da so pokopališča odprta knjiga zgodovine in kulture nekih ljudi in nekega kraja. Zaključil je z naslednjo mislijo: »Zelo pomembno se mi zdi, da ne gre samo za sejem, ampak bo tudi veliko okroglih miz in razprav, srečalo se bo veliko modrih ljudi in veliko idej.«

Uradnemu odprtju sejma POST VIVA je sledil podpis etičnega kodeksa pogrebne in pokopališke dejavnosti, ki sta ga podpisala Jožica Coif, predsednica Odbora pogrebnih dejavnosti pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ter mag. Robert Martinčič, predsednik Sekcije za pogrebno in pokopališko dejavnost pri Gospodarski zbornici Slovenije. Kodeks opozarja na dejstvo, da pogrebne in pokopališke storitve v naši družbi izstopajo predvsem zaradi posebne vloge, ki jo ima v našem življenju smrt in njeno dojemanje. Tako kot se spreminjajo pogrebne navade, se spreminjajo tudi storitve in funkcije pokopališč, ki so s svojo bogato kulturno, zgodovinsko in umetnostno dediščino že izpostavljena kot turistične znamenitosti posameznega mesta. Oba podpisnika kodeksa sta se obvezala, da bosta pomembno prispevala k sodelovanju pri razvoju funkcij in storitev pokopališč in povezanih dejavnosti. To pot so že začrtali predstavniki OZS in GZS, ki so v preteklem letu že sodelovali v okviru delovnih skupin. Vložili so veliko truda v oblikovanje skupnih programov te dejavnosti.

Nastali so prvi osnutki standardov, normativov in meril. Še več, kot plod skupnega dela že lahko predstavijo prvi skupni produkt OZS in GZS – Etični kodeks (izvajalcev) pogrebne in pokopališke dejavnosti. K sodelovanju in ustvarjanju kodeksa je v veliki meri prispeval tudi Bojan Lepičnik, direktor ljubljanskega podjetja Žale d.o.o., ki pa je žal prezgodaj zaključil svojo ustvarjalno pot skupnih projektov in podpisa kodeksa ni dočakal.

Odprtje je z žlahtnim naborom in izvedbo skladb popestrila flavtistka Anita Prelovšek.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Post viva, 1. mednarodni sejem pogrebnih in pokopaliških dejavnosti je odprl vrata