Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Post viva, 1. mednarodni sejem pogrebnih in pokopaliških dejavnosti je odprl vrata

 

V petek, 4. aprila 2013 je na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni potekalo odprtje 1. Mednarodnega sejma pogrebnih in pokopaliških dejavnosti POST VIVA

Post vivaPrisotne je najprej nagovoril Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma. Povedal je, da je sejem v konceptu nastajal vsaj dve leti. Ker je bila zamisel zanj hitro sprejeta v strokovnih krogih in v stanovskih organizacijah, se je Pomurski sejem skupaj s soustvarjalci tega sejma podal v zahteven projekt, ki je novost v slovenskem in širšem prostoru. Na povabilo k sodelovanju se je prvič odzvalo 50 razstavljavcev iz 7 držav, ki predstavlja svoje izdelke in storitve na 1300 m² razstavnih površin.

»S sejmom POST VIVA ne želimo predstaviti samo podjetij, institucij in opreme, ki so povezana s pogrebno in pokopališko dejavnostjo, ampak se želimo dotakniti tudi konceptov odnosa do teh dejavnosti in posvetiti vsebinam, ki so povezane z obredi in navadami ter problemi, ki nastajajo pri urejanju in vzdrževanju pokopališč in obeležij,«

je poudaril. Za sodelovanje pri uspešni prvi sejemski prireditvi se je še posebej zahvalil članicam in članom programskega sveta, ki so prispevali vsebine spremljajočih dogodkov in še posebej predsednici sveta odbora pogrebne in pokopališke dejavnosti pri Obrtni zbornici Slovenije gospe Jožici Coif in predsedniku sekcije pogrebnih in pokopaliških dejavnosti pri Gospodarski zbornici Slovenije gospodu Robertu Martinčiču, ter vsem razstavljalcem, ki so verjeli v ta projekt in naredili vse, da bomo lahko te dejavnosti bolje poznali. Končal je z mislijo: »Živeti do konca je samo ena od tem na tem sejmu in to naj nam bo tudi vodilo v vsakdanjem življenju. Zato naj bo sejem POST VIVA nova izkušnja in ne tabu.«

Organizaciji, ki sta pomembno pripomogli k uspešni organizaciji sejma, sta bili Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. V imenu Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je prisotnim spregovoril Pavle Sedovnik, namestnik generalnega sekretarja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Slavnostni govornik in otvoritelj sejma POST VIVA, pa je bil Leo Kremžar, podpredsednik skupnosti slovenskih občin in župan občine Miklavž na Dravskem polju. Povedal je, da ta dogodek ni le sejem, temveč dogodek, ki ima veliko sporočilo. Na njem bo petdeset razstavljavcev iz sedmih držav predstavljalo tisto, kar pomaga, da se neko življenje konča in se nadaljuje nekje v neki drugi obliki, ter tisto, kar je v bližini tega, pred tem in po tem. Dejal je, da bodo o tem: »govorili poznavalci, strokovnjaki, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, ki imajo ideje in ki so si upali narediti to, česar si dolgo do sedaj v Sloveniji nismo upali. Govoriti o stvareh, ki so normalne, življenjske, vsakdanje pa vendarle zavite v neko tančico skrivnosti, o tem se govori tiho ali se sploh ne govori ... Prebiti te tabuje, spregovoriti o vsem tem na tak način, kot se to počne danes tukaj, je velika stvar.« Za to je izrekel priznanje trem organizacijam, ki so se odločile organizirati tak sejem: Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtno podjetniški zbornici Slovenije in Pomurskemu sejmu ter vsem sodelujočim. Opozoril je tudi na dejstvo, da so pokopališča odprta knjiga zgodovine in kulture nekih ljudi in nekega kraja. Zaključil je z naslednjo mislijo: »Zelo pomembno se mi zdi, da ne gre samo za sejem, ampak bo tudi veliko okroglih miz in razprav, srečalo se bo veliko modrih ljudi in veliko idej.«

Uradnemu odprtju sejma POST VIVA je sledil podpis etičnega kodeksa pogrebne in pokopališke dejavnosti, ki sta ga podpisala Jožica Coif, predsednica Odbora pogrebnih dejavnosti pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ter mag. Robert Martinčič, predsednik Sekcije za pogrebno in pokopališko dejavnost pri Gospodarski zbornici Slovenije. Kodeks opozarja na dejstvo, da pogrebne in pokopališke storitve v naši družbi izstopajo predvsem zaradi posebne vloge, ki jo ima v našem življenju smrt in njeno dojemanje. Tako kot se spreminjajo pogrebne navade, se spreminjajo tudi storitve in funkcije pokopališč, ki so s svojo bogato kulturno, zgodovinsko in umetnostno dediščino že izpostavljena kot turistične znamenitosti posameznega mesta. Oba podpisnika kodeksa sta se obvezala, da bosta pomembno prispevala k sodelovanju pri razvoju funkcij in storitev pokopališč in povezanih dejavnosti. To pot so že začrtali predstavniki OZS in GZS, ki so v preteklem letu že sodelovali v okviru delovnih skupin. Vložili so veliko truda v oblikovanje skupnih programov te dejavnosti.

Nastali so prvi osnutki standardov, normativov in meril. Še več, kot plod skupnega dela že lahko predstavijo prvi skupni produkt OZS in GZS – Etični kodeks (izvajalcev) pogrebne in pokopališke dejavnosti. K sodelovanju in ustvarjanju kodeksa je v veliki meri prispeval tudi Bojan Lepičnik, direktor ljubljanskega podjetja Žale d.o.o., ki pa je žal prezgodaj zaključil svojo ustvarjalno pot skupnih projektov in podpisa kodeksa ni dočakal.

Odprtje je z žlahtnim naborom in izvedbo skladb popestrila flavtistka Anita Prelovšek.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Post viva, 1. mednarodni sejem pogrebnih in pokopaliških dejavnosti je odprl vrata