Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Post viva, 1. mednarodni sejem pogrebnih in pokopaliških dejavnosti je odprl vrata

 

V petek, 4. aprila 2013 je na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni potekalo odprtje 1. Mednarodnega sejma pogrebnih in pokopaliških dejavnosti POST VIVA

Post vivaPrisotne je najprej nagovoril Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma. Povedal je, da je sejem v konceptu nastajal vsaj dve leti. Ker je bila zamisel zanj hitro sprejeta v strokovnih krogih in v stanovskih organizacijah, se je Pomurski sejem skupaj s soustvarjalci tega sejma podal v zahteven projekt, ki je novost v slovenskem in širšem prostoru. Na povabilo k sodelovanju se je prvič odzvalo 50 razstavljavcev iz 7 držav, ki predstavlja svoje izdelke in storitve na 1300 m² razstavnih površin.

»S sejmom POST VIVA ne želimo predstaviti samo podjetij, institucij in opreme, ki so povezana s pogrebno in pokopališko dejavnostjo, ampak se želimo dotakniti tudi konceptov odnosa do teh dejavnosti in posvetiti vsebinam, ki so povezane z obredi in navadami ter problemi, ki nastajajo pri urejanju in vzdrževanju pokopališč in obeležij,«

je poudaril. Za sodelovanje pri uspešni prvi sejemski prireditvi se je še posebej zahvalil članicam in članom programskega sveta, ki so prispevali vsebine spremljajočih dogodkov in še posebej predsednici sveta odbora pogrebne in pokopališke dejavnosti pri Obrtni zbornici Slovenije gospe Jožici Coif in predsedniku sekcije pogrebnih in pokopaliških dejavnosti pri Gospodarski zbornici Slovenije gospodu Robertu Martinčiču, ter vsem razstavljalcem, ki so verjeli v ta projekt in naredili vse, da bomo lahko te dejavnosti bolje poznali. Končal je z mislijo: »Živeti do konca je samo ena od tem na tem sejmu in to naj nam bo tudi vodilo v vsakdanjem življenju. Zato naj bo sejem POST VIVA nova izkušnja in ne tabu.«

Organizaciji, ki sta pomembno pripomogli k uspešni organizaciji sejma, sta bili Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. V imenu Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je prisotnim spregovoril Pavle Sedovnik, namestnik generalnega sekretarja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Slavnostni govornik in otvoritelj sejma POST VIVA, pa je bil Leo Kremžar, podpredsednik skupnosti slovenskih občin in župan občine Miklavž na Dravskem polju. Povedal je, da ta dogodek ni le sejem, temveč dogodek, ki ima veliko sporočilo. Na njem bo petdeset razstavljavcev iz sedmih držav predstavljalo tisto, kar pomaga, da se neko življenje konča in se nadaljuje nekje v neki drugi obliki, ter tisto, kar je v bližini tega, pred tem in po tem. Dejal je, da bodo o tem: »govorili poznavalci, strokovnjaki, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, ki imajo ideje in ki so si upali narediti to, česar si dolgo do sedaj v Sloveniji nismo upali. Govoriti o stvareh, ki so normalne, življenjske, vsakdanje pa vendarle zavite v neko tančico skrivnosti, o tem se govori tiho ali se sploh ne govori ... Prebiti te tabuje, spregovoriti o vsem tem na tak način, kot se to počne danes tukaj, je velika stvar.« Za to je izrekel priznanje trem organizacijam, ki so se odločile organizirati tak sejem: Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtno podjetniški zbornici Slovenije in Pomurskemu sejmu ter vsem sodelujočim. Opozoril je tudi na dejstvo, da so pokopališča odprta knjiga zgodovine in kulture nekih ljudi in nekega kraja. Zaključil je z naslednjo mislijo: »Zelo pomembno se mi zdi, da ne gre samo za sejem, ampak bo tudi veliko okroglih miz in razprav, srečalo se bo veliko modrih ljudi in veliko idej.«

Uradnemu odprtju sejma POST VIVA je sledil podpis etičnega kodeksa pogrebne in pokopališke dejavnosti, ki sta ga podpisala Jožica Coif, predsednica Odbora pogrebnih dejavnosti pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ter mag. Robert Martinčič, predsednik Sekcije za pogrebno in pokopališko dejavnost pri Gospodarski zbornici Slovenije. Kodeks opozarja na dejstvo, da pogrebne in pokopališke storitve v naši družbi izstopajo predvsem zaradi posebne vloge, ki jo ima v našem življenju smrt in njeno dojemanje. Tako kot se spreminjajo pogrebne navade, se spreminjajo tudi storitve in funkcije pokopališč, ki so s svojo bogato kulturno, zgodovinsko in umetnostno dediščino že izpostavljena kot turistične znamenitosti posameznega mesta. Oba podpisnika kodeksa sta se obvezala, da bosta pomembno prispevala k sodelovanju pri razvoju funkcij in storitev pokopališč in povezanih dejavnosti. To pot so že začrtali predstavniki OZS in GZS, ki so v preteklem letu že sodelovali v okviru delovnih skupin. Vložili so veliko truda v oblikovanje skupnih programov te dejavnosti.

Nastali so prvi osnutki standardov, normativov in meril. Še več, kot plod skupnega dela že lahko predstavijo prvi skupni produkt OZS in GZS – Etični kodeks (izvajalcev) pogrebne in pokopališke dejavnosti. K sodelovanju in ustvarjanju kodeksa je v veliki meri prispeval tudi Bojan Lepičnik, direktor ljubljanskega podjetja Žale d.o.o., ki pa je žal prezgodaj zaključil svojo ustvarjalno pot skupnih projektov in podpisa kodeksa ni dočakal.

Odprtje je z žlahtnim naborom in izvedbo skladb popestrila flavtistka Anita Prelovšek.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Post viva, 1. mednarodni sejem pogrebnih in pokopaliških dejavnosti je odprl vrata