Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Končal se je Pomladni sejem 2013

 

Pomladni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti s trajnostnim pogledom v prihodnost

Pomladni sejem 2013»Pomladni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti je v Gornji Radgoni združil štiri sejme in štiri osnovne vsebine. Pokazal je, da se graditeljstvo v tem trenutku nagiba v smer trajnostne gradnje in da največ razstavljavcev pa tudi obiskovalcev sejma ponuja in išče rešitve, povezane z racionalno, čim manjšo rabo energije in z njenimi obnovljivimi viri. V ospredju gradbenega področja so bile tako predstavljene različne rešitve za boljšo toplotno zaščito objektov, ter materiali, mehanizacija in orodja, ki podpirajo trajnostno gradnjo.

Na energetskem področju je sejem predstavljal nove rešitve za ogrevanje, za varčevanje in učinkovito rabo energije ter za uvajanje obnovljivih virov. Komunalno področje je predstavilo sodobno opremo za komunalno dejavnost in urejanje okolice. Obrtniki pa so se predstavili s svojimi najboljšimi izdelki in spretnostmi.

Spremljevalni program sejma je pokazal, da ravno graditeljstvo nakazuje številne izhode iz krize. Ali bomo znali te priložnosti izkoristiti, pa je vprašanje organiziranosti, zakonodaje in vizije, ki jo morajo imeti tako država kot lokalne skupnosti in podjetja. Gradbeništvo, energetika, komunala in obrtništvo so se dokazali kot z mnogimi razvojnimi perspektivami, saj jim je Pomladni sejem ponudil najboljšo priložnost za predstavitev. Tisti, ki so se odrekli sodelovanju v razstavnem ali obsejemskem programu sejma, ne prispevajo k reševanju problemov in še manj k transparentnosti v branži. Priložnost za predstavitev je izkoristilo 190 razstavljavcev iz 15 držav, ki jih je na 10.000 kvadratnih metrih sejemskih površin obiskalo več kot 10.000 obiskovalcev kljub temu, da je bil sejem za en dan krajši kot preteklo leto. Odzivi razstavljavcev ob končani prireditvi pričajo o zadovoljstvu z rezultati sejemskega nastopa, zato je škoda, da priložnosti za nastop ni izkoristilo še več podjetij, ki v teh branžah še vedno nekaj pomenijo.

Na Pomurskem sejmu se bomo tudi v prihodnje trudili nuditi najboljše priložnosti in možnosti za poslovne in strokovne predstavitve tako domačim kot tudi tujim podjetjem in institucijam. Od slednjih bi se želel ob tej priložnosti posebej zahvaliti institucijam, s katerimi smo tesno sodelovali pri organizaciji sejma in obsejemskih dejavnosti: Obrtno-podjetniškim zbornicam Pomurja, sekcijam Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Sekciji kleparjev in krovcev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Gradbenemu inštitutu ZRMK, Energetskemu svetovanju za občane ENSVET, EKO SKLADU, Inštitutu za javne službe v sodelovanju z Zbornico komunalnega gospodarstva, Skupnosti občin Slovenije, GZS Zbornici gradbeništva in IGM ter Združenju za inženiring, Štajerski gospodarski zbornici, Zavodu za zaposlovanje Murska Sobota, izobraževalnim institucijam … Vsi so sejmu prispevali pomemben del vsebine in nas kot organizatorja opogumili, da se z optimizmom oziramo ne le v prihodnost gradbeništva, energetike, komunale in obrti, temveč tudi v prihodnost Pomladnega sejma, ki ta področja predstavlja.«

Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma ob zaključku Pomladnega sejma 2013 v Gornji Radgoni

OSEBNA IZKAZNICA POMLADNEGA SEJMA

Število razstavljavcev 190

Število sodelujočih držav - 14

Razstavni prostor - 10.000 m2

Število obiskovalcev (skupaj s sejmom POST VIVA) - 11.000

SEJEMSKA PREDSTAVITEV

Sejem gradbeništva MEGRA je predstavil trajnostno graditeljstvo, energetsko sanacijo stavb, smotrno rabo materialov, gradbena podjetja, gradbeno mehanizacijo, novosti s področja orodij, opreme, materialov, kritin, izolacij, stavbnega pohištva ter gradnje in obnove, ki so prijazne človeku in okolju. Spremljali so ga 13. državno tekmovanje mladih kleparjev in krovcev, predstavitve gradbenega izobraževanja ter vsakodnevno brezplačno gradbeno svetovanje za obiskovalce v izvedbi strokovnjakov Gradbenega inštituta ZRMK.

Sejem energetike ENGRA je ponujal najnovejša znanja, izdelke in storitve za učinkovito rabo energije v stavbah s pomočjo naprednih energetskih sistemov in s čim večjim deležem obnovljivih virov energije. Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, je obiskovalcem svetoval, kako do ugodnih kreditov ter nepovratnih finančnih spodbud za naložbe v večjo energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije. ENSVET je svetoval za učinkovito rabo energije in obnovljivih virov energije za stanovanjske stavbe.

Sejem komunale, urejanja okolja in ekologije KOGRA je prikazal znanje, storitve, opremo in materiale za vlaganje v posodobitev in razvoj komunalne infrastrukture, za urejeno okolje posameznika in družbe v sožitju z naravo.

Pomurski obrtno-podjetniški sejem POS se je predstavil s poudarki na mednarodnem sodelovanju na področju gradbeništva, obnovljivih virov energije, zaključnih graditeljskih del, instalaciij, vzdrževanju, urejanju okolice in skrbi za okolje. Spremljali so ga: Obrtniška ulica s prikazi dela, storitev in izdelkov članov sekcij Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, predstavitev obrtniških poklicev in nasveti za izobraževanje, predstavitev novih obrtnih dejavnosti in koristne informacije za ustanavljanje in vodenje podjetij, ter srečanje obrtnikov in podjetnikov iz sosedskih držav.

STROKOVNA IN POSLOVNA SREČANJA

Energetska in gradbena svetovanja je spremljal tudi tehten strokovni program. Na dobro obiskanih in odmevnih srečanjih so med drugim obravnavali bodoče investicije in nove trende na področju komunale, gradbeništva in energetike ter sinergijo med okoljsko in gospodarsko učinkovitostjo. Ponudili so praktične izkušnje pri gradnji z lesom in energetski sanaciji stavb z lesom ter smernice o trajnostni gradnji. Potekalo je tudi B2B mednarodno srečanje podjetij, ki ga je Štajerska gospodarska zbornica organizirala v sodelovanju z Avstrijsko gospodarsko zbornico, Avstrijskim veleposlaništvom v Sloveniji, Avstrijsko – slovensko trgovinsko zbornico, Nemško-slovensko gospodarsko zbornico, ter Hrvaško gospodarsko zbornico.

MLADI ZA GRADITELJSKO PRIHODNOST

Svoje izobraževalne programe in dosežke dijakov in študentov je predstavilo 10 izobraževalnih ustanov od srednjega do univerzitetnega nivoja. Univerza v mariboru, fakulteta za gradbeništvo, Šolski center Maribor- Višja strokovna šola, Univerza v Mariboru, Fakulteta za energetiko, Dvojezična srednja šola Lendava, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Skupnost višjih strokovnih šol republike Slovenije, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Šolski center Šentjur ter Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Osnovnošolci so v organizaciji Zavoda za Zaposlovanje in Območne obrtno-podjetniške zbornice Murska Sobota tekmovali v graditeljskih spretnostih in spoznavali perspektivne poklice na področju gradbeništva in obrti.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Končal se je Pomladni sejem 2013