Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Končal se je Pomladni sejem 2013

 

Pomladni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti s trajnostnim pogledom v prihodnost

Pomladni sejem 2013»Pomladni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti je v Gornji Radgoni združil štiri sejme in štiri osnovne vsebine. Pokazal je, da se graditeljstvo v tem trenutku nagiba v smer trajnostne gradnje in da največ razstavljavcev pa tudi obiskovalcev sejma ponuja in išče rešitve, povezane z racionalno, čim manjšo rabo energije in z njenimi obnovljivimi viri. V ospredju gradbenega področja so bile tako predstavljene različne rešitve za boljšo toplotno zaščito objektov, ter materiali, mehanizacija in orodja, ki podpirajo trajnostno gradnjo.

Na energetskem področju je sejem predstavljal nove rešitve za ogrevanje, za varčevanje in učinkovito rabo energije ter za uvajanje obnovljivih virov. Komunalno področje je predstavilo sodobno opremo za komunalno dejavnost in urejanje okolice. Obrtniki pa so se predstavili s svojimi najboljšimi izdelki in spretnostmi.

Spremljevalni program sejma je pokazal, da ravno graditeljstvo nakazuje številne izhode iz krize. Ali bomo znali te priložnosti izkoristiti, pa je vprašanje organiziranosti, zakonodaje in vizije, ki jo morajo imeti tako država kot lokalne skupnosti in podjetja. Gradbeništvo, energetika, komunala in obrtništvo so se dokazali kot z mnogimi razvojnimi perspektivami, saj jim je Pomladni sejem ponudil najboljšo priložnost za predstavitev. Tisti, ki so se odrekli sodelovanju v razstavnem ali obsejemskem programu sejma, ne prispevajo k reševanju problemov in še manj k transparentnosti v branži. Priložnost za predstavitev je izkoristilo 190 razstavljavcev iz 15 držav, ki jih je na 10.000 kvadratnih metrih sejemskih površin obiskalo več kot 10.000 obiskovalcev kljub temu, da je bil sejem za en dan krajši kot preteklo leto. Odzivi razstavljavcev ob končani prireditvi pričajo o zadovoljstvu z rezultati sejemskega nastopa, zato je škoda, da priložnosti za nastop ni izkoristilo še več podjetij, ki v teh branžah še vedno nekaj pomenijo.

Na Pomurskem sejmu se bomo tudi v prihodnje trudili nuditi najboljše priložnosti in možnosti za poslovne in strokovne predstavitve tako domačim kot tudi tujim podjetjem in institucijam. Od slednjih bi se želel ob tej priložnosti posebej zahvaliti institucijam, s katerimi smo tesno sodelovali pri organizaciji sejma in obsejemskih dejavnosti: Obrtno-podjetniškim zbornicam Pomurja, sekcijam Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Sekciji kleparjev in krovcev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Gradbenemu inštitutu ZRMK, Energetskemu svetovanju za občane ENSVET, EKO SKLADU, Inštitutu za javne službe v sodelovanju z Zbornico komunalnega gospodarstva, Skupnosti občin Slovenije, GZS Zbornici gradbeništva in IGM ter Združenju za inženiring, Štajerski gospodarski zbornici, Zavodu za zaposlovanje Murska Sobota, izobraževalnim institucijam … Vsi so sejmu prispevali pomemben del vsebine in nas kot organizatorja opogumili, da se z optimizmom oziramo ne le v prihodnost gradbeništva, energetike, komunale in obrti, temveč tudi v prihodnost Pomladnega sejma, ki ta področja predstavlja.«

Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma ob zaključku Pomladnega sejma 2013 v Gornji Radgoni

OSEBNA IZKAZNICA POMLADNEGA SEJMA

Število razstavljavcev 190

Število sodelujočih držav - 14

Razstavni prostor - 10.000 m2

Število obiskovalcev (skupaj s sejmom POST VIVA) - 11.000

SEJEMSKA PREDSTAVITEV

Sejem gradbeništva MEGRA je predstavil trajnostno graditeljstvo, energetsko sanacijo stavb, smotrno rabo materialov, gradbena podjetja, gradbeno mehanizacijo, novosti s področja orodij, opreme, materialov, kritin, izolacij, stavbnega pohištva ter gradnje in obnove, ki so prijazne človeku in okolju. Spremljali so ga 13. državno tekmovanje mladih kleparjev in krovcev, predstavitve gradbenega izobraževanja ter vsakodnevno brezplačno gradbeno svetovanje za obiskovalce v izvedbi strokovnjakov Gradbenega inštituta ZRMK.

Sejem energetike ENGRA je ponujal najnovejša znanja, izdelke in storitve za učinkovito rabo energije v stavbah s pomočjo naprednih energetskih sistemov in s čim večjim deležem obnovljivih virov energije. Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, je obiskovalcem svetoval, kako do ugodnih kreditov ter nepovratnih finančnih spodbud za naložbe v večjo energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije. ENSVET je svetoval za učinkovito rabo energije in obnovljivih virov energije za stanovanjske stavbe.

Sejem komunale, urejanja okolja in ekologije KOGRA je prikazal znanje, storitve, opremo in materiale za vlaganje v posodobitev in razvoj komunalne infrastrukture, za urejeno okolje posameznika in družbe v sožitju z naravo.

Pomurski obrtno-podjetniški sejem POS se je predstavil s poudarki na mednarodnem sodelovanju na področju gradbeništva, obnovljivih virov energije, zaključnih graditeljskih del, instalaciij, vzdrževanju, urejanju okolice in skrbi za okolje. Spremljali so ga: Obrtniška ulica s prikazi dela, storitev in izdelkov članov sekcij Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, predstavitev obrtniških poklicev in nasveti za izobraževanje, predstavitev novih obrtnih dejavnosti in koristne informacije za ustanavljanje in vodenje podjetij, ter srečanje obrtnikov in podjetnikov iz sosedskih držav.

STROKOVNA IN POSLOVNA SREČANJA

Energetska in gradbena svetovanja je spremljal tudi tehten strokovni program. Na dobro obiskanih in odmevnih srečanjih so med drugim obravnavali bodoče investicije in nove trende na področju komunale, gradbeništva in energetike ter sinergijo med okoljsko in gospodarsko učinkovitostjo. Ponudili so praktične izkušnje pri gradnji z lesom in energetski sanaciji stavb z lesom ter smernice o trajnostni gradnji. Potekalo je tudi B2B mednarodno srečanje podjetij, ki ga je Štajerska gospodarska zbornica organizirala v sodelovanju z Avstrijsko gospodarsko zbornico, Avstrijskim veleposlaništvom v Sloveniji, Avstrijsko – slovensko trgovinsko zbornico, Nemško-slovensko gospodarsko zbornico, ter Hrvaško gospodarsko zbornico.

MLADI ZA GRADITELJSKO PRIHODNOST

Svoje izobraževalne programe in dosežke dijakov in študentov je predstavilo 10 izobraževalnih ustanov od srednjega do univerzitetnega nivoja. Univerza v mariboru, fakulteta za gradbeništvo, Šolski center Maribor- Višja strokovna šola, Univerza v Mariboru, Fakulteta za energetiko, Dvojezična srednja šola Lendava, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Skupnost višjih strokovnih šol republike Slovenije, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Šolski center Šentjur ter Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Osnovnošolci so v organizaciji Zavoda za Zaposlovanje in Območne obrtno-podjetniške zbornice Murska Sobota tekmovali v graditeljskih spretnostih in spoznavali perspektivne poklice na področju gradbeništva in obrti.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Končal se je Pomladni sejem 2013