Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Post viva se je zapisal na koledar sejmov

 

Sejem Post viva je dal minevanju novo življenje!

Post viva»Sejem POST VIVA je v dobesednem smislu odprl novo poglavje, o katerem bi lahko rekli, da je bil čas pred in da bo čas po POST VIVI. Odprl je novo področje razmišljanja in dojemanja ter detabuizacije dejavnosti, ki sodi med najstarejše obredne dejavnosti človeštva. Mnogi ljudje, ki so gojili prepričanje, da o tem vedo vse, kar bi morali vedeti, so bili pozitivno presenečeni nad novimi vprašanji in odgovori, ki jih je ponudila prva sejemska prireditev s področja pokopaliških in pogrebnih dejavnosti.

Sejem POST VIVA je v mnogočem presegel celo predstavitve teh področij. Skupaj s Pomladnim sejmom gradbeništva, energetike, komunale in obrti si ga je lahko poleg strokovne javnosti ogledal tudi širši krog, po oceni več kot 6.000 obiskovalcev. Pogovori z obiskovalci in razstavljavci so pokazali, da je sejem v celoti opravičil njihova pričakovanja, kot organizator pa smo bili deležni številnih pohval za samo zamisel, za dobro organizacijo in zanimiv strokovni program. Ta je obravnaval mnoge duhovne tematike, ter občutljiva vprašanja odnosa med življenjem in smrtjo. Z vsem spoštovanjem do tematike, ki jo je sejem predstavil, želim te pohvale prenesti v zahvalo vsem razstavljavcem, institucijam in posameznikom, ki so pripomogli k uspehu prvega sejma POST VIVA in s tem k premoščanju mnogih tabujev. Še posebej se želim zahvaliti članicam in članom programskega sveta, obema zbornicama Gospodarski in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ter njunim panožnim sekcijam, vsem razstavljavcem in organizatorjem posvetov in predavanj.«

OSEBNA IZKAZNICA SEJMA POST VIVA

- Število razstavljavcev - 50

- Število držav - 7

- Razstavni prostor - 1.300 m2

- Število obiskovalcev (skupaj s tridnevnim obiskom Pomladnega sejma) – 6.000

SEJEMSKA PREDSTAVITEV POST VIVA

Mednarodni sejem pogrebnih in pokopaliških dejavnosti POST VIVA je predstavil ponudnike pogrebne opreme in vozil, opremo za pokopališča in mrliške vežice, kamnoseštvo, duhovne vsebine, spominke, izdelki in storitve, ki jih nudijo cvetličarji, aranžerji, krojači, svečarji, umetniki ter druge institucije, organizacije in posamezniki iz Slovenije in tujine.

STROKOVNO DOGAJANJE

Pri organizaciji strokovnega programa so sodelovali predstavniki Gospodarske in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Slovenskega društva Hospic, Evropskega centra Maribor, Inštituta za sodno medicino, Duhovne univerze, avtorji knjig, študentje socialne gerontologije in drugi znanstveniki in strokovnjaki ter poznavalci te stroke.

V sejemski predavalnici so potekali različni strokovni posveti in predavanja ter svetovanja. Nekatera so bila namenjena in zanimiva predvsem za stroko, druga pa so bila zanimiva tudi za splošno publiko in vse tiste, ki se srečujejo z žalovanjem, strahom in skrbjo. Udeležilo se jih je več kot 500 udeležencev, ki so se seznanili z vlogo pogrebne dejavnosti in pokopališč v preteklosti, danes in prihodnosti, z žalnimi obredi, z delom mrliškega preglednika ... Sobotna in nedeljska predavanja in okrogle mize so bile namenjene duhovnim vsebinam o smrti kot delu življenja, posmrtnih izkušnjah, srečevanju s smrtjo, žalovanjem in njegovem premagovanju, soočanjem z boleznijo in umiranjem, skrbjo za umirjajočega …

Organizirano je bilo srečanje izvajalcev pogrebnih storitev in upravljavcev pokopališč iz Slovenije in sosednjih držav ter držav bivših republik.

Podpisan je bil tudi etični kodeks pogrebne in pokopališke dejavnosti med predstavniki GZS in OZS.

SEJEMSKE DELAVNICE

Pri predstavitvi cvetličarske dejavnosti so dijaki Biotehniškega centra Naklo – programa Hortikultura izdelovali žalno dekoracijo. Prikazani so bili tudi novi trendi v žalni floristiki. Predstavljene so bile kamnoseške spretnosti pri ročnem klesanju nagrobnih spomenikov in prikazi graviranja napisov in slik s strojem. V sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije je na sejmu potekala razstava fotografij najlepših slovenskih pokopališč. Na sejmu je bilo mogoče izvedeti tudi več o alternativnih oblikah pokopov.

SEJEMSKA SVETOVANJA

Slovensko društvo HOSPIC je na sejmu z delavnicami in svetovanji osveščalo strokovno in širšo javnost o minljivosti, o detabuizaciji smrti in žalovanja. Predstavilo je sočutno celostno oskrbo umirajočih, njihovih svojcev in žalujočih. Učilo je srečevanja z minljivostjo in hkrati spoštovanja dragocenosti življenja, trenutkov in medsebojnih odnosov. Smrt je predstavilo kot del življenja, umiranje in žalovanje kot naravni proces.

Program socialne gerontologije, ki se odvija na Evropskem centru Maribor, se je na sejmu POST VIVA predstavil s krovnim naslovom: Smrt kot del življenja. Z okroglimi mizami v soboto in nedeljo so z uglednimi slovenskimi in tujimi strokovnjaki in znanstveniki spregovorili o smrti, premagovanju žalosti…

Zavod PIP (pravo, informacije, pomoč) je nudil obiskovalcem in razstavljavcem brezplačno pravno svetovanje s področja dednega prava in prava varstva potrošnikov.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Post viva se je zapisal na koledar sejmov