Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Post viva se je zapisal na koledar sejmov

 

Sejem Post viva je dal minevanju novo življenje!

Post viva»Sejem POST VIVA je v dobesednem smislu odprl novo poglavje, o katerem bi lahko rekli, da je bil čas pred in da bo čas po POST VIVI. Odprl je novo področje razmišljanja in dojemanja ter detabuizacije dejavnosti, ki sodi med najstarejše obredne dejavnosti človeštva. Mnogi ljudje, ki so gojili prepričanje, da o tem vedo vse, kar bi morali vedeti, so bili pozitivno presenečeni nad novimi vprašanji in odgovori, ki jih je ponudila prva sejemska prireditev s področja pokopaliških in pogrebnih dejavnosti.

Sejem POST VIVA je v mnogočem presegel celo predstavitve teh področij. Skupaj s Pomladnim sejmom gradbeništva, energetike, komunale in obrti si ga je lahko poleg strokovne javnosti ogledal tudi širši krog, po oceni več kot 6.000 obiskovalcev. Pogovori z obiskovalci in razstavljavci so pokazali, da je sejem v celoti opravičil njihova pričakovanja, kot organizator pa smo bili deležni številnih pohval za samo zamisel, za dobro organizacijo in zanimiv strokovni program. Ta je obravnaval mnoge duhovne tematike, ter občutljiva vprašanja odnosa med življenjem in smrtjo. Z vsem spoštovanjem do tematike, ki jo je sejem predstavil, želim te pohvale prenesti v zahvalo vsem razstavljavcem, institucijam in posameznikom, ki so pripomogli k uspehu prvega sejma POST VIVA in s tem k premoščanju mnogih tabujev. Še posebej se želim zahvaliti članicam in članom programskega sveta, obema zbornicama Gospodarski in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ter njunim panožnim sekcijam, vsem razstavljavcem in organizatorjem posvetov in predavanj.«

OSEBNA IZKAZNICA SEJMA POST VIVA

- Število razstavljavcev - 50

- Število držav - 7

- Razstavni prostor - 1.300 m2

- Število obiskovalcev (skupaj s tridnevnim obiskom Pomladnega sejma) – 6.000

SEJEMSKA PREDSTAVITEV POST VIVA

Mednarodni sejem pogrebnih in pokopaliških dejavnosti POST VIVA je predstavil ponudnike pogrebne opreme in vozil, opremo za pokopališča in mrliške vežice, kamnoseštvo, duhovne vsebine, spominke, izdelki in storitve, ki jih nudijo cvetličarji, aranžerji, krojači, svečarji, umetniki ter druge institucije, organizacije in posamezniki iz Slovenije in tujine.

STROKOVNO DOGAJANJE

Pri organizaciji strokovnega programa so sodelovali predstavniki Gospodarske in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Slovenskega društva Hospic, Evropskega centra Maribor, Inštituta za sodno medicino, Duhovne univerze, avtorji knjig, študentje socialne gerontologije in drugi znanstveniki in strokovnjaki ter poznavalci te stroke.

V sejemski predavalnici so potekali različni strokovni posveti in predavanja ter svetovanja. Nekatera so bila namenjena in zanimiva predvsem za stroko, druga pa so bila zanimiva tudi za splošno publiko in vse tiste, ki se srečujejo z žalovanjem, strahom in skrbjo. Udeležilo se jih je več kot 500 udeležencev, ki so se seznanili z vlogo pogrebne dejavnosti in pokopališč v preteklosti, danes in prihodnosti, z žalnimi obredi, z delom mrliškega preglednika ... Sobotna in nedeljska predavanja in okrogle mize so bile namenjene duhovnim vsebinam o smrti kot delu življenja, posmrtnih izkušnjah, srečevanju s smrtjo, žalovanjem in njegovem premagovanju, soočanjem z boleznijo in umiranjem, skrbjo za umirjajočega …

Organizirano je bilo srečanje izvajalcev pogrebnih storitev in upravljavcev pokopališč iz Slovenije in sosednjih držav ter držav bivših republik.

Podpisan je bil tudi etični kodeks pogrebne in pokopališke dejavnosti med predstavniki GZS in OZS.

SEJEMSKE DELAVNICE

Pri predstavitvi cvetličarske dejavnosti so dijaki Biotehniškega centra Naklo – programa Hortikultura izdelovali žalno dekoracijo. Prikazani so bili tudi novi trendi v žalni floristiki. Predstavljene so bile kamnoseške spretnosti pri ročnem klesanju nagrobnih spomenikov in prikazi graviranja napisov in slik s strojem. V sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije je na sejmu potekala razstava fotografij najlepših slovenskih pokopališč. Na sejmu je bilo mogoče izvedeti tudi več o alternativnih oblikah pokopov.

SEJEMSKA SVETOVANJA

Slovensko društvo HOSPIC je na sejmu z delavnicami in svetovanji osveščalo strokovno in širšo javnost o minljivosti, o detabuizaciji smrti in žalovanja. Predstavilo je sočutno celostno oskrbo umirajočih, njihovih svojcev in žalujočih. Učilo je srečevanja z minljivostjo in hkrati spoštovanja dragocenosti življenja, trenutkov in medsebojnih odnosov. Smrt je predstavilo kot del življenja, umiranje in žalovanje kot naravni proces.

Program socialne gerontologije, ki se odvija na Evropskem centru Maribor, se je na sejmu POST VIVA predstavil s krovnim naslovom: Smrt kot del življenja. Z okroglimi mizami v soboto in nedeljo so z uglednimi slovenskimi in tujimi strokovnjaki in znanstveniki spregovorili o smrti, premagovanju žalosti…

Zavod PIP (pravo, informacije, pomoč) je nudil obiskovalcem in razstavljavcem brezplačno pravno svetovanje s področja dednega prava in prava varstva potrošnikov.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Post viva se je zapisal na koledar sejmov