V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Lov in Naturo odprta!

 

Odprli so 8. mednarodni sejem lovstva in ribištva LOV ter 2. mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi NATURO

Lov in NaturoPovabljenim gostom so spregovorili Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma, Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona, mag. Srečko Felix Krope, predsednik Lovske zveze Slovenije, predsednik Ribiške zveze Slovenije, dr. Miroslav Žaberl, predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja ter Urška Žolnir, nosilka olimpijske medalje.

Janez Erjavec je v svojem nagovoru pozdravil vse prisotne, ter povedal, da snovalci Pomurskega sejma s sejmi, ki jih prirejajo, ostajajo zvesti tradiciji in viziji, da bolj kot za večjim finančnim učinkom sejmov sledijo svojemu poslanstvu, ki ga vidijo v promociji pokrajine in vsega, kar je povezano z naravo in naravnim okoljem. "Veliko nam je do tega, da promoviramo vse tisto, kar lahko dolgoročno ohrani to deželo zanimivo in kar lahko dolgoročno zagotovi preživetje tako ljudi, kot živali in rastlinam v nekem zdravem ravnotežju," pravi Erjavec, obenem pa sporoča osnovno sporočilo sejmov Lov in Natura: "Ne smemo dovoliti, da bo ta generacija živela na račun dosedanjih in prihodnjih generacij." Sejem NATURO je po njegovih besedah logično nadaljevanje vsebin, ki jih pokriva lovstvo in ribištvo, saj aktivnosti, ki so povezane z naravo niso samo kmetovanje, delo v gozdu ali gradnja najrazličnejših objektov. V nadaljevanju je omenil tudi povezavo med aktivnostmi v naravi, ki pripomorejo k zdravemu življenju, turizmom in kulinariko, na koncu pa ni pozabil niti na društva starodobnikov, ki ohranjajo tehnično zgodovino za poznejše rodove. "Vsem, ki ste ustvarjali to čudovito prireditev se iskreno zahvaljujem in vam želim, da sejem ne bo le kot LOV, ampak da bo kot bi rekli Angleži predvsem LAW," je zaključil Erjavec.

Slavnostni govornik in otvoritelj sejmov je bil Jakob Presečnik, predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, Državni zbor RS, ki je povedal, da smo še vedno tesno povezani z naravo, saj smo še vedno lovci, ribolovci, kar nam omogoča preživetje. Omenil je tudi, da je v Sloveniji na majhni površini preko 25.000 rastlinskih in živalskih vrst in se zato uvršča med biotsko najbogatejša oziroma, najbolj pestra območja v Evropi. V nadaljevanju je poudaril pomembnost ohranjanja odnosa do narave, ki bo omogočal divjadi ostati del narave, hkrati pa bodo dolgoročno ohranjeni pogoji za človekovo okolje, počutje in kakovost njegovega življenja. "Zavedati se moramo, da so vse te prostočasne aktivnosti v naravi neločljivo povezane z razvojem turistične dejavnosti, ostalih gospodarskih dejavnosti za ohranjanje okolja. To povezovanje pripomore k bolj kakovostnemu življenju. Država si prizadeva in si bo še naprej prizadevala za trajnostni razvoj naravnega okolja. Zavedati se moramo pomena dobrega sodelovanja in delovanja, kajti le to lahko pripomore k zagotavljanju kakovosti življenja državljanov Slovenije, njihovega aktivnega oddiha v naravi, razvojnega potenciala slovenskega turizma, in nenazadnje ohranjanje naravnega okolja in biotske raznovrstnosti v naši državi Sloveniji,"  je še povedal Presečnik. 

Predsednik Lovske zveze Slovenije, mag. Srečko Felix Krope je poudaril: "Dandanes lov, ki je dobro načrtovan, nadzorovan, trajnostno naravnan ter pomeni razumno rabo in je utemeljen s strokovnimi spoznanji, ne ogroža prostoživečih živali, ogrožajo jih posegi v njihov življenjski prostor. In ravno tukaj vidim našo skupno priložnost, da lahko s svojimi dejanji, zgledi in ozaveščanjem naredimo še več, da bomo ohranjeno naravo oziroma ohranjen skupni življenjski prostor predali zanamcem." Dotaknil se je tudi stereotipne miselnosti nekaterih naravovarstvenikov, ki želijo lovce prikazati kot koristoljubneže in zbiralce trofej, lov pa kot šport in zabavo. Po njegovih besedah je lovstvo na Slovenskem že davno preraslo okvire lova kot takšnega, saj so prav lovci tisti, ki skrbijo in se zavzemajo za ohranitev vseh živalskih vrst ter spoštujejo visoka etična merila lova sprejetega etičnega kodeksa, ki so ga sprejeli kot prvi v Evropi. "Slovenski lovci se skozi več kot stoletno tradicijo uspešno soočamo z različnimi izzivi. Morda se sliši nenavadno, a ravno z lovom se je skozi vso zgodovino ohranjalo življenje. Še naprej si bomo prizadevali biti dobri gospodarji in varuhi narave ter življenja v njej," je še dodal Krope.

V nadaljevanju je Peter Misja, predsednik Turistične zveze Slovenije vse prisotne povabil na ogled sejma z mislijo: "Turizem je nekakšna »zlata nit«, ki povezuje generacije, ohranja naravo in prenaša znanja, izročila in tradicijo iz roda v rod. Sprehodite se med stojnicami , pokramljajte z ljudmi, spoznajte njihovo gostoljubnost, naj vam bo njihovo povabilo tudi izziv k preživljanju aktivnih počitnic v Sloveniji. Ponudbe je veliko".

Doc. dr. Miroslav Žaberl, predsednik RZS je povedal: "Da predstavlja ribolov pomembno turistično panogo so v večini tujih držav ugotovili že dolgo nazaj. V Sloveniji se na tem področju šele prebujamo. Prav zaradi tega je takšen mednarodni sejem za Ribiško zvezo Slovenije še posebno pomemben. Z veseljem smo se odzvali povabilu organizatorja z namenom, da lahko obiskovalcem pokažemo kaj smo, kaj delamo in kaj ponujamo. Ker so lepote slovenskih muharskih voda že bile večkrat predstavljene je poudarek na letošnjem sejmu predvsem na možnosti športnega ribolova na krapovce in plenilke."

Judoistka Urška Žolnir je povedala, da: "...se športniki močno zavedamo, da sta za uspeh potrebna zdrav duh in zdravo telo. Res je, da svoje življenje podredimo trdemu treningu in da smo velikokrat na koncu svojih zmogljivosti. Naš čas je natančno odmerjen, prav tako je skrbno odmerjen tudi čas za počitek. Ravnovesje med treningom, počitkom in zdravo prehrano je temelj uspeha vrhunskega športnika. Zagotovilo za dobro in zdravo slovensko hrano je v zdravem okolju; vsi lahko naredimo precej za to, da ga obvarujemo. V naravi najdem tudi pozitivne energije za vsakdanje življenje, pa tudi navdih za boje na tartanu. Preživljanje časa v naravi mi nudi moč za premagovanje napornega urnika in potrebno sprostitev."

Otvoritev so popestrili Lovski rogisti ZLD Ptuj-Ormož , pod strokovnim vodstvom g. Danila Ivanuše, in organizacijskim vodstvom g. Franca Slodnjaka ter Folklorna skupina Kulturno umetniško društvo Beltinci.

Tukaj si lahko ogledate slike. Foto: Pomurski sejem

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Lov in Naturo odprta!