V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Znani so rezultati ocenjevanja vin

 

Rezultati ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona 2013 in Vino Slovenija Gornja Radgona "Bio" 2013

Od ponedeljka, 22. do srede 24. julija 2013 sta pod okriljem 51. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA 2013 potekala 39. odprto državno ocenjevanje vin - Vino Slovenija Gornja Radgona ter 3. odprto ocenjevanje vin iz ekološko pridelanega grozdja, Vino Slovenija Gornja Radgona "BIO". Na ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona, ki se lahko med slovenskimi vinskimi ocenjevanji pohvali z najmočnejšo domačo konkurenco in je obenem edino ocenjevanje vin v Sloveniji s kakovostno mednarodno konkurenco, ter na ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona »BIO« je skupaj sodelovalo 155 pridelovalcev s 495 vzorci vin iz štirih držav.

 

Predsednik ocenjevalnih komisij, doc. dr. Mojmir Wondra, predstojnik Katedre za tehnologijo vina na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, je po končanem ocenjevanju podal naslednjo izjavo: »Med belimi vini so prevladovala bela suha in posluha vina. Opaziti je bilo, da jih večina sledi modernejšemu trendu s svetlejšo barvo, izrazno sortno cvetico, z nekoliko manj alkohola in s prijetno pitkostjo. Povečini so bila ta vina zelo lepo ocenjena.

Po drugi strani so člane komisij navdušila tudi rdeča vina, bogata na fenolih, zorjena bodisi v lesu, bodisi z biološkim razkisom, ki ugodno vpliva na kakovost in mehkobo vina. Bilo je sicer nekoliko manj terana in cvička, zato pa so bili tisti, ki smo jih poskusili, izjemne kakovosti. Predvsem pa so očarali cabernet sauvignoni in merloti. Med penečimi vini lahko še posebej pohvalimo penine Radgonskih Goric, ki so prejele tudi dva šampionska naziva. Na področju penin v primerjavi z mirnimi belimi vini trend ni mladost in iskrivost, temveč bogatost in zrelost v aromi, ki jo je moč doseči le z večletnim staranjem na kvasovkah, na dražeh. Od predikatov lahko v svojem in imenu komisije pohvalim ledena vina in suhe jagodne izbore, med katerimi predstavljajo slovenski in avstrijski pridelovalci resnične vrhunce.

Dobra je bila tudi mednarodna zastopanost. Še posebej prijetno so presenetili Makedonci, ki so poslali dober nabor lepih, belih vin in se odlično odrezali tudi z rdečimi.

4 ekipe komisije so imele tri dni polne roke dela. Člani so bili lepo usklajeni in med ocenami ni bilo veliko razhajanj. Pohvaliti moram tudi odločitev organizatorja, da nadaljuje z ocenjevanjem vin iz ekološko pridelanega grozdja. Tu orje ledino skupaj s strokovnjaki, ki vse natančneje definiramo sestavo teh vin in smo si edini glede tega, da morajo biti kljub svoji posebnosti senzorično in tehnološko dovršena.

Znova lahko pohvalim vso organizacijsko in tehnično ekipo, ki je svoje delo opravila brez kakršnih koli zastojev. Delo je potekalo strokovno in v prijetnem vzdušju in to je zagotovo tudi eden od razlogov, da je bilo lahko opravljeno na izredno visokem nivoju.

Če se na koncu dotaknem še skupnega števila vzorcev, lahko ugotovim, da nekoliko manjše število ocenjenih vin v primerjavi s preteklim letom kaže na to, da splošno gospodarsko krizo občutijo tudi vinogradniki in vinarji. Manjša količina pa se nikakor ni odražala v kakovosti, ki smo jo okušali. Zdi se, da so zaradi trpkih ekonomskih razmer vinogradniki le še dosledneje izbirali med svojimi vini, in na ocenjevanje poslali le tista, v katerih kvaliteto so najbolj prepričani tudi sami. Na Odprtem državnem ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona smo enologi skladno s pravilnikom obvezani, da poleg številčnih ocen podamo tudi opisno oceno in besedno videnje vina. Vse to pa je tudi odlična usmeritev za še boljše delo vinarjev in ustrezno predstavitev vin potrošnikom. Želimo si, da bi trud pridelovalcev podprli tudi z še boljšim obveščanjem javnosti, zato skupaj z organizatorjem že razmišljamo, kako bi že naslednje leto k samemu ocenjevanju in izboru najvišjih priznanj še tesneje privabili tudi medije.«

Na osrednjem delu ocenjevanja je sodelovalo 148 pridelovalcev s 471 vzorci vina iz Avstrije, Hrvaške, Makedonije in Slovenije.

Država          Število vinarjev         Število vzorcev

Avstrija         ..15                          66

Hrvaška        .. 7                           15

Makedonija   .. 5                           19

Slovenija      ..121                        371

....................148                        471

Na ocenjevanju je vin iz ekološko pridelanega grozdja je sodelovalo 7 pridelovalcev iz 2 držav s 24 vzorci vina iz Avstrije in Slovenije.

Država                    Število vinarjev                  Število vzorcev

 

Avstrija                              5                                 16

Slovenija                            2                                  8

........................................7                                 24

Vina so v štirih komisijah ocenili priznani enologi, ki jih je vodil predsednik ocenjevanja dr. Mojmir Wondra, Biotehniška fakulteta Ljubljana. Predsedniki posameznih komisij so bili poleg dr. Wondre še dr. Miran Vodopivec, mag. Anton Vodovnik ter Iztok Klenar, člani komisij pa: Tadeja Vodovnik Plevnik, Alojz Filipič, Andreja Brglez, Dušan Brejc, Zdenko Ivankovič, Jernej Martinčič, Boštjan Zidar, Jože Ambrožič, Darinko Ribolica, Darja Bovha, Klavdija Topolovec Špur, Janja Klanjčar, mag. Janez Valdhuber, Bojan Kobal, mag. Darja Zemljič, Simona Hauptman, Uroš Valcl, Barbika Žunič, Martin Palz in Danilo Steyer. Tajnik komisij je bil Ernest Novak. Delo enologov je potekalo neodvisno, ob popolni anonimnosti vzorcev, po mednarodno priznani 100-točkovni metodi, ki nagrajenim vinom omogoča učinkovito promocijo in trženje v Sloveniji in v EU.

POSEBNA PRIZNANJA

ŠAMPION 2013

Šampion za suho nearomatično belo vino

Chardonnay Stobi 2012, Stobi Winery Doeel, Avtopat b.b., Gradsko, Makedonija Šampion za sladko nearomatično belo vino

Welschriesling TBA 2011, Weingut Felberjörgl, Kitzeck im Sausal, Avstrija Šampion za suho rdeče vino mlajše od treh let

Merlot single vineyro 2010 reserva, Chateau Kamnik, Mikei International, Makedonija Šampion za suho rdeče vino starejše od treh let

Cabernet sauvignon 2009, Vina Zgonik, Aleksander Zgonik, Branik, Slovenija Šampion za vino teran PTP

Izbrani teran 1 2012, Vinakras z.o.o. Sežana, Slovenija Šampion za aromatično suho vino

Sauvignon Kreuzegg 2012, Weingut Felberjörgl, Kitzeck im Sausal, Avstrija Šampion za aromatično polsladko vino

Gewürztraminer 2012, Pridelovalec: Weingut Puschnig Josef, Leutschach, Avstrija Šampion za aromatično sladko vino

Sauvignon SJI 2001, Vinska klet Prus Jožef, Krmačina, Vinorodni okoliš Bela krajina, Slovenija Šampion za peneče vino

Zlata radgonska penina 2007, Radgonske gorice d.d., Gornja Radgona, Vinorodni okoliš Štajerska, Slovenija Zlata radgonska penina 2007, Radgonske gorice d.d., Gornja Radgona, Vinorodni okoliš Štajerska, Slovenija PRVAKI SLOVENSKIH VINSKO TURISTIČNIH CEST

Vipavska vinsko turistična cesta, Cabernet sauvignon 2009, Vina Zgonik, Branik Kraška vinsko turistična cesta, Zvrst Sara 2005, Borislav Lisjak, Dutovlje Istrska vinsko turistična cesta, Capris plemenito rdeče 2008, Vinakoper d.d., Koper Belokranjska vinsko turistična cesta, Modra frankinja barrique 2009, Vinska klet Prus, Krmačina Belokranjska vinsko turistična cesta, Traminec 2012, Martin Pečarič, Čurile

Radgonsko kapelska vinsko turistična cesta, Zlata radgonska penina 2007, Radgonske gorice d.d., Gornja Radgona

VINAR LETA

Vinar leta bo razglašen na dan vinogradnikov in vinarjev, 27. 8. 2013, na svečani razglasitvi rezultatov in podelitvi medalj Odprtega državnega ocenjevanja vin Vino Slovenija Gornja Radgona, v okviru 51. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA.

Na sejmu AGRA, ki bo v Gornji Radgoni od 24. do 29. avgusta, bodo lahko obiskovalci poskusili vina z ocenjevanja v vinogradniško vinarski hali Vino Slovenija in v sejemskem Vinskem hramu, kjer so organizirane odprte in strokovno vodene degustacije. Sejemsko dogajanje bo popestrilo tudi drugo bogato vinogradniško - vinarsko dogajanje s strokovnimi posveti, poslovnimi srečanji, novinarskimi konferencami, družabnimi dogodki, posvečenimi vinu in vinski kulturi, z nogometno tekmo Slovenske vinske reprezentance ter z druženjem mladih z vinom in Vinsko kraljico Slovenije 2013, Nežo Pavlič.

Sortirane podrobne rezultate si lahko ogledate tukaj: Po udeležencih Po sortah

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Znani so rezultati ocenjevanja vin