Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Znani so rezultati ocenjevanja vin

 

Rezultati ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona 2013 in Vino Slovenija Gornja Radgona "Bio" 2013

Od ponedeljka, 22. do srede 24. julija 2013 sta pod okriljem 51. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA 2013 potekala 39. odprto državno ocenjevanje vin - Vino Slovenija Gornja Radgona ter 3. odprto ocenjevanje vin iz ekološko pridelanega grozdja, Vino Slovenija Gornja Radgona "BIO". Na ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona, ki se lahko med slovenskimi vinskimi ocenjevanji pohvali z najmočnejšo domačo konkurenco in je obenem edino ocenjevanje vin v Sloveniji s kakovostno mednarodno konkurenco, ter na ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona »BIO« je skupaj sodelovalo 155 pridelovalcev s 495 vzorci vin iz štirih držav.

 

Predsednik ocenjevalnih komisij, doc. dr. Mojmir Wondra, predstojnik Katedre za tehnologijo vina na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, je po končanem ocenjevanju podal naslednjo izjavo: »Med belimi vini so prevladovala bela suha in posluha vina. Opaziti je bilo, da jih večina sledi modernejšemu trendu s svetlejšo barvo, izrazno sortno cvetico, z nekoliko manj alkohola in s prijetno pitkostjo. Povečini so bila ta vina zelo lepo ocenjena.

Po drugi strani so člane komisij navdušila tudi rdeča vina, bogata na fenolih, zorjena bodisi v lesu, bodisi z biološkim razkisom, ki ugodno vpliva na kakovost in mehkobo vina. Bilo je sicer nekoliko manj terana in cvička, zato pa so bili tisti, ki smo jih poskusili, izjemne kakovosti. Predvsem pa so očarali cabernet sauvignoni in merloti. Med penečimi vini lahko še posebej pohvalimo penine Radgonskih Goric, ki so prejele tudi dva šampionska naziva. Na področju penin v primerjavi z mirnimi belimi vini trend ni mladost in iskrivost, temveč bogatost in zrelost v aromi, ki jo je moč doseči le z večletnim staranjem na kvasovkah, na dražeh. Od predikatov lahko v svojem in imenu komisije pohvalim ledena vina in suhe jagodne izbore, med katerimi predstavljajo slovenski in avstrijski pridelovalci resnične vrhunce.

Dobra je bila tudi mednarodna zastopanost. Še posebej prijetno so presenetili Makedonci, ki so poslali dober nabor lepih, belih vin in se odlično odrezali tudi z rdečimi.

4 ekipe komisije so imele tri dni polne roke dela. Člani so bili lepo usklajeni in med ocenami ni bilo veliko razhajanj. Pohvaliti moram tudi odločitev organizatorja, da nadaljuje z ocenjevanjem vin iz ekološko pridelanega grozdja. Tu orje ledino skupaj s strokovnjaki, ki vse natančneje definiramo sestavo teh vin in smo si edini glede tega, da morajo biti kljub svoji posebnosti senzorično in tehnološko dovršena.

Znova lahko pohvalim vso organizacijsko in tehnično ekipo, ki je svoje delo opravila brez kakršnih koli zastojev. Delo je potekalo strokovno in v prijetnem vzdušju in to je zagotovo tudi eden od razlogov, da je bilo lahko opravljeno na izredno visokem nivoju.

Če se na koncu dotaknem še skupnega števila vzorcev, lahko ugotovim, da nekoliko manjše število ocenjenih vin v primerjavi s preteklim letom kaže na to, da splošno gospodarsko krizo občutijo tudi vinogradniki in vinarji. Manjša količina pa se nikakor ni odražala v kakovosti, ki smo jo okušali. Zdi se, da so zaradi trpkih ekonomskih razmer vinogradniki le še dosledneje izbirali med svojimi vini, in na ocenjevanje poslali le tista, v katerih kvaliteto so najbolj prepričani tudi sami. Na Odprtem državnem ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona smo enologi skladno s pravilnikom obvezani, da poleg številčnih ocen podamo tudi opisno oceno in besedno videnje vina. Vse to pa je tudi odlična usmeritev za še boljše delo vinarjev in ustrezno predstavitev vin potrošnikom. Želimo si, da bi trud pridelovalcev podprli tudi z še boljšim obveščanjem javnosti, zato skupaj z organizatorjem že razmišljamo, kako bi že naslednje leto k samemu ocenjevanju in izboru najvišjih priznanj še tesneje privabili tudi medije.«

Na osrednjem delu ocenjevanja je sodelovalo 148 pridelovalcev s 471 vzorci vina iz Avstrije, Hrvaške, Makedonije in Slovenije.

Država          Število vinarjev         Število vzorcev

Avstrija         ..15                          66

Hrvaška        .. 7                           15

Makedonija   .. 5                           19

Slovenija      ..121                        371

....................148                        471

Na ocenjevanju je vin iz ekološko pridelanega grozdja je sodelovalo 7 pridelovalcev iz 2 držav s 24 vzorci vina iz Avstrije in Slovenije.

Država                    Število vinarjev                  Število vzorcev

 

Avstrija                              5                                 16

Slovenija                            2                                  8

........................................7                                 24

Vina so v štirih komisijah ocenili priznani enologi, ki jih je vodil predsednik ocenjevanja dr. Mojmir Wondra, Biotehniška fakulteta Ljubljana. Predsedniki posameznih komisij so bili poleg dr. Wondre še dr. Miran Vodopivec, mag. Anton Vodovnik ter Iztok Klenar, člani komisij pa: Tadeja Vodovnik Plevnik, Alojz Filipič, Andreja Brglez, Dušan Brejc, Zdenko Ivankovič, Jernej Martinčič, Boštjan Zidar, Jože Ambrožič, Darinko Ribolica, Darja Bovha, Klavdija Topolovec Špur, Janja Klanjčar, mag. Janez Valdhuber, Bojan Kobal, mag. Darja Zemljič, Simona Hauptman, Uroš Valcl, Barbika Žunič, Martin Palz in Danilo Steyer. Tajnik komisij je bil Ernest Novak. Delo enologov je potekalo neodvisno, ob popolni anonimnosti vzorcev, po mednarodno priznani 100-točkovni metodi, ki nagrajenim vinom omogoča učinkovito promocijo in trženje v Sloveniji in v EU.

POSEBNA PRIZNANJA

ŠAMPION 2013

Šampion za suho nearomatično belo vino

Chardonnay Stobi 2012, Stobi Winery Doeel, Avtopat b.b., Gradsko, Makedonija Šampion za sladko nearomatično belo vino

Welschriesling TBA 2011, Weingut Felberjörgl, Kitzeck im Sausal, Avstrija Šampion za suho rdeče vino mlajše od treh let

Merlot single vineyro 2010 reserva, Chateau Kamnik, Mikei International, Makedonija Šampion za suho rdeče vino starejše od treh let

Cabernet sauvignon 2009, Vina Zgonik, Aleksander Zgonik, Branik, Slovenija Šampion za vino teran PTP

Izbrani teran 1 2012, Vinakras z.o.o. Sežana, Slovenija Šampion za aromatično suho vino

Sauvignon Kreuzegg 2012, Weingut Felberjörgl, Kitzeck im Sausal, Avstrija Šampion za aromatično polsladko vino

Gewürztraminer 2012, Pridelovalec: Weingut Puschnig Josef, Leutschach, Avstrija Šampion za aromatično sladko vino

Sauvignon SJI 2001, Vinska klet Prus Jožef, Krmačina, Vinorodni okoliš Bela krajina, Slovenija Šampion za peneče vino

Zlata radgonska penina 2007, Radgonske gorice d.d., Gornja Radgona, Vinorodni okoliš Štajerska, Slovenija Zlata radgonska penina 2007, Radgonske gorice d.d., Gornja Radgona, Vinorodni okoliš Štajerska, Slovenija PRVAKI SLOVENSKIH VINSKO TURISTIČNIH CEST

Vipavska vinsko turistična cesta, Cabernet sauvignon 2009, Vina Zgonik, Branik Kraška vinsko turistična cesta, Zvrst Sara 2005, Borislav Lisjak, Dutovlje Istrska vinsko turistična cesta, Capris plemenito rdeče 2008, Vinakoper d.d., Koper Belokranjska vinsko turistična cesta, Modra frankinja barrique 2009, Vinska klet Prus, Krmačina Belokranjska vinsko turistična cesta, Traminec 2012, Martin Pečarič, Čurile

Radgonsko kapelska vinsko turistična cesta, Zlata radgonska penina 2007, Radgonske gorice d.d., Gornja Radgona

VINAR LETA

Vinar leta bo razglašen na dan vinogradnikov in vinarjev, 27. 8. 2013, na svečani razglasitvi rezultatov in podelitvi medalj Odprtega državnega ocenjevanja vin Vino Slovenija Gornja Radgona, v okviru 51. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA.

Na sejmu AGRA, ki bo v Gornji Radgoni od 24. do 29. avgusta, bodo lahko obiskovalci poskusili vina z ocenjevanja v vinogradniško vinarski hali Vino Slovenija in v sejemskem Vinskem hramu, kjer so organizirane odprte in strokovno vodene degustacije. Sejemsko dogajanje bo popestrilo tudi drugo bogato vinogradniško - vinarsko dogajanje s strokovnimi posveti, poslovnimi srečanji, novinarskimi konferencami, družabnimi dogodki, posvečenimi vinu in vinski kulturi, z nogometno tekmo Slovenske vinske reprezentance ter z druženjem mladih z vinom in Vinsko kraljico Slovenije 2013, Nežo Pavlič.

Sortirane podrobne rezultate si lahko ogledate tukaj: Po udeležencih Po sortah

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Znani so rezultati ocenjevanja vin