Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prihodnost je v vinih z manj alkohola

 

Na »Vinu Slovenija-Gornja Radgona« ocenjenih 495 vzorcev vin

Vina in peninePredsednik ocenjevalnih komisij doc. dr. Mojmir Wondra in direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec sta na posebni novinarski konferenci predstavila rezultate 39. odprtega državnega ocenjevanja vin - Vino Slovenija Gornja Radgona ter 3. odprtega ocenjevanja vin iz ekološko pridelanega grozdja, Vino Slovenija Gornja Radgona "BIO". Na ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona, pod okriljem 51. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA 2013, ki se lahko med slovenskimi vinskimi ocenjevanji pohvali z najmočnejšo domačo konkurenco in je obenem edino ocenjevanje vin v Sloveniji s kakovostno mednarodno konkurenco, ter na ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona »BIO« je skupaj sodelovalo 155 pridelovalcev s 495 vzorci vin iz štirih držav.

To je sicer nekoliko manj kot prejšnja leta, kar glede na splošno krizo niti ne preseneča, a čeprav je vzorcev bilo manj, je kakovost boljša. Kaže pa tudi, da je prihodnost v vinih z nekoliko manj alkohola.

 

»Med belimi vini so prevladovala bela suha in posluha vina. Opaziti je bilo, da jih večina sledi modernejšemu trendu s svetlejšo barvo, izrazno sortno cvetico, z nekoliko manj alkohola in s prijetno pitkostjo. Povečini so bila ta vina zelo lepo ocenjena«, pravi predsednik ocenjevalnih komisij, doc. dr. Mojmir Wondra, predstojnik Katedre za tehnologijo vina na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Po drugi strani so člane komisij navdušila tudi rdeča vina, bogata na fenolih, zorjena bodisi v lesu, bodisi z biološkim razkisom, ki ugodno vpliva na kakovost in mehkobo vina. Bilo je sicer nekoliko manj terana in cvička, zato pa so bili tisti, ki smo jih poskusili, izjemne kakovosti. Predvsem pa so očarali cabernet sauvignoni in merloti.

»Med penečimi vini lahko še posebej pohvalimo penine Radgonskih Goric, ki so prejele tudi dva šampionska naziva. Na področju penin v primerjavi z mirnimi belimi vini trend ni mladost in iskrivost, temveč bogatost in zrelost v aromi, ki jo je moč doseči le z večletnim staranjem na kvasovkah, na dražeh. Od predikatov lahko v svojem in imenu komisije pohvalim ledena vina in suhe jagodne izbore, med katerimi predstavljajo slovenski in avstrijski pridelovalci resnične vrhunce. Dobra je bila tudi mednarodna zastopanost. Še posebej prijetno so presenetili Makedonci, ki so poslali dober nabor lepih, belih vin in se odlično odrezali tudi z rdečimi. Štiri ekipe komisije so imele tri dni polne roke dela. Člani so bili lepo usklajeni in med ocenami ni bilo veliko razhajanj. Pohvaliti moram tudi odločitev organizatorja, da nadaljuje z ocenjevanjem vin iz ekološko pridelanega grozdja. Tu orje ledino skupaj s strokovnjaki, ki vse natančneje definiramo sestavo teh vin in smo si edini glede tega, da morajo biti kljub svoji posebnosti senzorično in tehnološko dovršena«, je dodal dr. Wondra, ki je pohvalil tudi vso organizacijsko in tehnično ekipo, ki je svoje delo opravila brez kakršnihkoli zastojev.

»Delo je potekalo strokovno in v prijetnem vzdušju in to je zagotovo tudi eden od razlogov, da je bilo lahko opravljeno na izredno visokem nivoju. Če se na koncu dotaknem še skupnega števila vzorcev, lahko ugotovim, da nekoliko manjše število ocenjenih vin v primerjavi s preteklim letom kaže na to, da splošno gospodarsko krizo občutijo tudi vinogradniki in vinarji. Manjša količina pa se nikakor ni odražala v kakovosti, ki smo jo okušali. Zdi se, da so zaradi trpkih ekonomskih razmer vinogradniki le še dosledneje izbirali med svojimi vini, in na ocenjevanje poslali le tista, v katerih kvaliteto so najbolj prepričani tudi sami. Na Odprtem državnem ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona smo enologi skladno s pravilnikom obvezani, da poleg številčnih ocen podamo tudi opisno oceno in besedno videnje vina. Vse to pa je tudi odlična usmeritev za še boljše delo vinarjev in ustrezno predstavitev vin potrošnikom. Želimo si, da bi trud pridelovalcev podprli tudi z še boljšim obveščanjem javnosti, zato skupaj z organizatorjem že razmišljamo, kako bi že naslednje leto k samemu ocenjevanju in izboru najvišjih priznanj še tesneje privabili tudi medije«, je dodal predsednik ocenjevalnih komisij, doc. dr. Mojmir Wondra.

Ocenjevanje vinNa osrednjem delu ocenjevanja je sodelovalo 148 pridelovalcev s 471 vzorci vina iz Avstrije, Hrvaške, Makedonije in Slovenije (Avstrija 15/66, Hrvaška 7/15, Makedonija 5/19, Slovenija 121/371). Na ocenjevanju vin iz ekološko pridelanega grozdja je sodelovalo 7 pridelovalcev iz dveh držav s 24 vzorci vina iz Avstrije in Slovenije (Avstrija 5/16, Slovenija 2/8). Vina so v štirih komisijah ocenili priznani enologi, ki jih je vodil predsednik ocenjevanja dr. Mojmir Wondra, Biotehniška fakulteta Ljubljana. Predsedniki posameznih komisij so bili poleg dr. Wondre še dr. Miran Vodopivec, mag. Anton Vodovnik ter Iztok Klenar, člani komisij pa: Tadeja Vodovnik Plevnik, Alojz Filipič, Andreja Brglez, Dušan Brejc, Zdenko Ivanković, Jernej Martinčič, Boštjan Zidar, Jože Ambrožič, Darinko Ribolica, Darja Bovha, Klavdija Topolovec Špur, Janja Klanjčar, mag. Janez Valdhuber, Bojan Kobal, mag. Darja Zemljič, Simona Hauptman, Uroš Valcl, Barbika Žunič, Martin Palz in Danilo Steyer. Tajnik komisij je bil Ernest Novak. Delo enologov je potekalo neodvisno, ob popolni anonimnosti vzorcev, po mednarodno priznani 100-točkovni metodi, ki nagrajenim vinom omogoča učinkovito promocijo in trženje v Sloveniji in v EU.

Omenjene komisije so podelile posebna priznanja, kot so naslovi Šampion 2013, prejeli pa so jih: Šampion za suho nearomatično belo vino - Chardonnay Stobi 2012, Stobi Winery Doeel, Avtopat b.b., Gradsko, Makedonija; Šampion za sladko nearomatično belo vino - Welschriesling TBA 2011, Weingut Felberjörgl, Kitzeck im Sausal, Avstrija; Šampion za suho rdeče vino mlajše od treh let - Merlot single vineyro 2010 reserva, Chateau Kamnik, Mikei International, Makedonija; Šampion za suho rdeče vino starejše od treh let - Cabernet sauvignon 2009, Vina Zgonik, Aleksander Zgonik, Branik, Slovenija; Šampion za vino teran PTP - Izbrani teran 1 2012, Vinakras z.o.o. Sežana, Slovenija; Šampion za aromatično suho vino – Sauvignon Kreuzegg 2012, Weingut Felberjörgl, Kitzeck im Sausal, Avstrija; Šampion za aromatično polsladko vino - Gewürztraminer 2012, Pridelovalec: Weingut Puschnig Josef, Leutschach, Avstrija; Šampion za aromatično sladko vino - Sauvignon SJI 2001, Vinska klet Prus Jožef, Krmačina, Vinorodni okoliš Bela krajina, Slovenija; Šampion za peneče vino - Zlata radgonska penina 2007, Radgonske gorice d.d., Gornja Radgona, Vinorodni okoliš Štajerska, Slovenija (dvakrat). Prvaki slovenskih vinsko turističnih cest so postali: Vipavska vinsko turistična cesta, Cabernet sauvignon 2009, Vina Zgonik, Branik; Kraška vinsko turistična cesta, Zvrst Sara 2005, Borislav Lisjak, Dutovlje; Istrska vinsko turistična cesta, Capris plemenito rdeče 2008, Vinakoper d.d., Koper; Belokranjska vinsko turistična cesta, Modra frankinja barrique 2009, Vinska klet Prus, Krmačina; Belokranjska vinsko turistična cesta, Traminec 2012, Martin Pečarič, Čurile; Radgonsko kapelska vinsko turistična cesta, Zlata radgonska penina 2007, Radgonske gorice d.d., Gornja Radgona.

Vinar leta bo razglašen na dan vinogradnikov in vinarjev, 27. 8. 2013, na svečani razglasitvi rezultatov in podelitvi medalj Odprtega državnega ocenjevanja vin Vino Slovenija Gornja Radgona, v okviru 51. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA. Na sejmu AGRA, ki bo v Gornji Radgoni od 24. do 29. avgusta, bodo lahko obiskovalci poskusili vina z ocenjevanja v vinogradniško vinarski hali Vino Slovenija in v sejemskem Vinskem hramu, kjer so organizirane odprte in strokovno vodene degustacije. Sejemsko dogajanje bo popestrilo tudi drugo bogato vinogradniško – vinarsko dogajanje s strokovnimi posveti, poslovnimi srečanji, novinarskimi konferencami, družabnimi dogodki, posvečenimi vinu in vinski kulturi, z nogometno tekmo Slovenske vinske reprezentance ter z druženjem mladih z vinom in Vinsko kraljico Slovenije 2013, Nežo Pavlič.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Prihodnost je v vinih z manj alkohola