Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prihodnost je v vinih z manj alkohola

 

Na »Vinu Slovenija-Gornja Radgona« ocenjenih 495 vzorcev vin

Vina in peninePredsednik ocenjevalnih komisij doc. dr. Mojmir Wondra in direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec sta na posebni novinarski konferenci predstavila rezultate 39. odprtega državnega ocenjevanja vin - Vino Slovenija Gornja Radgona ter 3. odprtega ocenjevanja vin iz ekološko pridelanega grozdja, Vino Slovenija Gornja Radgona "BIO". Na ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona, pod okriljem 51. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA 2013, ki se lahko med slovenskimi vinskimi ocenjevanji pohvali z najmočnejšo domačo konkurenco in je obenem edino ocenjevanje vin v Sloveniji s kakovostno mednarodno konkurenco, ter na ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona »BIO« je skupaj sodelovalo 155 pridelovalcev s 495 vzorci vin iz štirih držav.

To je sicer nekoliko manj kot prejšnja leta, kar glede na splošno krizo niti ne preseneča, a čeprav je vzorcev bilo manj, je kakovost boljša. Kaže pa tudi, da je prihodnost v vinih z nekoliko manj alkohola.

 

»Med belimi vini so prevladovala bela suha in posluha vina. Opaziti je bilo, da jih večina sledi modernejšemu trendu s svetlejšo barvo, izrazno sortno cvetico, z nekoliko manj alkohola in s prijetno pitkostjo. Povečini so bila ta vina zelo lepo ocenjena«, pravi predsednik ocenjevalnih komisij, doc. dr. Mojmir Wondra, predstojnik Katedre za tehnologijo vina na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Po drugi strani so člane komisij navdušila tudi rdeča vina, bogata na fenolih, zorjena bodisi v lesu, bodisi z biološkim razkisom, ki ugodno vpliva na kakovost in mehkobo vina. Bilo je sicer nekoliko manj terana in cvička, zato pa so bili tisti, ki smo jih poskusili, izjemne kakovosti. Predvsem pa so očarali cabernet sauvignoni in merloti.

»Med penečimi vini lahko še posebej pohvalimo penine Radgonskih Goric, ki so prejele tudi dva šampionska naziva. Na področju penin v primerjavi z mirnimi belimi vini trend ni mladost in iskrivost, temveč bogatost in zrelost v aromi, ki jo je moč doseči le z večletnim staranjem na kvasovkah, na dražeh. Od predikatov lahko v svojem in imenu komisije pohvalim ledena vina in suhe jagodne izbore, med katerimi predstavljajo slovenski in avstrijski pridelovalci resnične vrhunce. Dobra je bila tudi mednarodna zastopanost. Še posebej prijetno so presenetili Makedonci, ki so poslali dober nabor lepih, belih vin in se odlično odrezali tudi z rdečimi. Štiri ekipe komisije so imele tri dni polne roke dela. Člani so bili lepo usklajeni in med ocenami ni bilo veliko razhajanj. Pohvaliti moram tudi odločitev organizatorja, da nadaljuje z ocenjevanjem vin iz ekološko pridelanega grozdja. Tu orje ledino skupaj s strokovnjaki, ki vse natančneje definiramo sestavo teh vin in smo si edini glede tega, da morajo biti kljub svoji posebnosti senzorično in tehnološko dovršena«, je dodal dr. Wondra, ki je pohvalil tudi vso organizacijsko in tehnično ekipo, ki je svoje delo opravila brez kakršnihkoli zastojev.

»Delo je potekalo strokovno in v prijetnem vzdušju in to je zagotovo tudi eden od razlogov, da je bilo lahko opravljeno na izredno visokem nivoju. Če se na koncu dotaknem še skupnega števila vzorcev, lahko ugotovim, da nekoliko manjše število ocenjenih vin v primerjavi s preteklim letom kaže na to, da splošno gospodarsko krizo občutijo tudi vinogradniki in vinarji. Manjša količina pa se nikakor ni odražala v kakovosti, ki smo jo okušali. Zdi se, da so zaradi trpkih ekonomskih razmer vinogradniki le še dosledneje izbirali med svojimi vini, in na ocenjevanje poslali le tista, v katerih kvaliteto so najbolj prepričani tudi sami. Na Odprtem državnem ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona smo enologi skladno s pravilnikom obvezani, da poleg številčnih ocen podamo tudi opisno oceno in besedno videnje vina. Vse to pa je tudi odlična usmeritev za še boljše delo vinarjev in ustrezno predstavitev vin potrošnikom. Želimo si, da bi trud pridelovalcev podprli tudi z še boljšim obveščanjem javnosti, zato skupaj z organizatorjem že razmišljamo, kako bi že naslednje leto k samemu ocenjevanju in izboru najvišjih priznanj še tesneje privabili tudi medije«, je dodal predsednik ocenjevalnih komisij, doc. dr. Mojmir Wondra.

Ocenjevanje vinNa osrednjem delu ocenjevanja je sodelovalo 148 pridelovalcev s 471 vzorci vina iz Avstrije, Hrvaške, Makedonije in Slovenije (Avstrija 15/66, Hrvaška 7/15, Makedonija 5/19, Slovenija 121/371). Na ocenjevanju vin iz ekološko pridelanega grozdja je sodelovalo 7 pridelovalcev iz dveh držav s 24 vzorci vina iz Avstrije in Slovenije (Avstrija 5/16, Slovenija 2/8). Vina so v štirih komisijah ocenili priznani enologi, ki jih je vodil predsednik ocenjevanja dr. Mojmir Wondra, Biotehniška fakulteta Ljubljana. Predsedniki posameznih komisij so bili poleg dr. Wondre še dr. Miran Vodopivec, mag. Anton Vodovnik ter Iztok Klenar, člani komisij pa: Tadeja Vodovnik Plevnik, Alojz Filipič, Andreja Brglez, Dušan Brejc, Zdenko Ivanković, Jernej Martinčič, Boštjan Zidar, Jože Ambrožič, Darinko Ribolica, Darja Bovha, Klavdija Topolovec Špur, Janja Klanjčar, mag. Janez Valdhuber, Bojan Kobal, mag. Darja Zemljič, Simona Hauptman, Uroš Valcl, Barbika Žunič, Martin Palz in Danilo Steyer. Tajnik komisij je bil Ernest Novak. Delo enologov je potekalo neodvisno, ob popolni anonimnosti vzorcev, po mednarodno priznani 100-točkovni metodi, ki nagrajenim vinom omogoča učinkovito promocijo in trženje v Sloveniji in v EU.

Omenjene komisije so podelile posebna priznanja, kot so naslovi Šampion 2013, prejeli pa so jih: Šampion za suho nearomatično belo vino - Chardonnay Stobi 2012, Stobi Winery Doeel, Avtopat b.b., Gradsko, Makedonija; Šampion za sladko nearomatično belo vino - Welschriesling TBA 2011, Weingut Felberjörgl, Kitzeck im Sausal, Avstrija; Šampion za suho rdeče vino mlajše od treh let - Merlot single vineyro 2010 reserva, Chateau Kamnik, Mikei International, Makedonija; Šampion za suho rdeče vino starejše od treh let - Cabernet sauvignon 2009, Vina Zgonik, Aleksander Zgonik, Branik, Slovenija; Šampion za vino teran PTP - Izbrani teran 1 2012, Vinakras z.o.o. Sežana, Slovenija; Šampion za aromatično suho vino – Sauvignon Kreuzegg 2012, Weingut Felberjörgl, Kitzeck im Sausal, Avstrija; Šampion za aromatično polsladko vino - Gewürztraminer 2012, Pridelovalec: Weingut Puschnig Josef, Leutschach, Avstrija; Šampion za aromatično sladko vino - Sauvignon SJI 2001, Vinska klet Prus Jožef, Krmačina, Vinorodni okoliš Bela krajina, Slovenija; Šampion za peneče vino - Zlata radgonska penina 2007, Radgonske gorice d.d., Gornja Radgona, Vinorodni okoliš Štajerska, Slovenija (dvakrat). Prvaki slovenskih vinsko turističnih cest so postali: Vipavska vinsko turistična cesta, Cabernet sauvignon 2009, Vina Zgonik, Branik; Kraška vinsko turistična cesta, Zvrst Sara 2005, Borislav Lisjak, Dutovlje; Istrska vinsko turistična cesta, Capris plemenito rdeče 2008, Vinakoper d.d., Koper; Belokranjska vinsko turistična cesta, Modra frankinja barrique 2009, Vinska klet Prus, Krmačina; Belokranjska vinsko turistična cesta, Traminec 2012, Martin Pečarič, Čurile; Radgonsko kapelska vinsko turistična cesta, Zlata radgonska penina 2007, Radgonske gorice d.d., Gornja Radgona.

Vinar leta bo razglašen na dan vinogradnikov in vinarjev, 27. 8. 2013, na svečani razglasitvi rezultatov in podelitvi medalj Odprtega državnega ocenjevanja vin Vino Slovenija Gornja Radgona, v okviru 51. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA. Na sejmu AGRA, ki bo v Gornji Radgoni od 24. do 29. avgusta, bodo lahko obiskovalci poskusili vina z ocenjevanja v vinogradniško vinarski hali Vino Slovenija in v sejemskem Vinskem hramu, kjer so organizirane odprte in strokovno vodene degustacije. Sejemsko dogajanje bo popestrilo tudi drugo bogato vinogradniško – vinarsko dogajanje s strokovnimi posveti, poslovnimi srečanji, novinarskimi konferencami, družabnimi dogodki, posvečenimi vinu in vinski kulturi, z nogometno tekmo Slovenske vinske reprezentance ter z druženjem mladih z vinom in Vinsko kraljico Slovenije 2013, Nežo Pavlič.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Prihodnost je v vinih z manj alkohola