Izjemno prijetno in ganljivo je bilo konec tedna v gostišču „Mencinger" v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, kjer se je na veselem srečanju zbrala generacija učencev, ki je pred pol stoletja, davnega leta 1969 opravila »malo maturo« v OŠ Gornja Radgona. Na srečanje namenjeno 50 - letnici zaključka šolanje v takratni osnovni šoli na radgonskem gradu, je prišlo 49 nekdanjih sošolcev, ki so svoje veselje in zadovoljstvo biti na dogodku izrazili z gromkim aplavzom, ki so ga posvetili eden drugemu ter vsem tistim, ki jih že pogrešajo. Prijetnem dogajanju so se pridružili tudi njihovi nekdanji učitelji oz. ravnateljica in ravnatelj, in sicer: Vanda Jošt, Jelena Uran, Pavla Škof, Milena Poštrak, Anica Plevnik in Milan Nekrep.
V gostilni „Nada" v Šratovci so se na svoji prvi letošnji seji zbrali člani vodstva in izvršnega odbora Združenja borcev za vrednote NOB Gornja Radgona. Člani IO pod vodstvom predsednice Rije Červič so najprej pregledali delo združenja v letu 2018 in ugotovili, da so člani radgonskega združenja, ki združuje člane in članice štirih krajevnih organizacij (Apače, Gornja Radgona, Radenci ter Videm ob Ščavnici), zelo aktivno in dostojno obeleževali spomin na vrednote NOB, partizanskega boja in Osvobodilne fronte.
Slavnostno odprtje sejma AGRA 2013
51. mednarodni Kmetijsko-živilski sejem AGRA 2013 odprt!
Danes dopoldan je predsednica slovenske vlade mag. Alenka Bratušek ob prisotnosti številnih visokih gostov v Gornji Radgoni odprla 51. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA. »Sejem ni izjemnega pomena le za Gornjo Radgono in Pomurje, ampak je vaš sejem zahvaljujoč pol stoletnemu trudu generacij organizatorjev, razstavljalcev, postal tudi naš, vseslovenski sejem, o katerem seže dober glas tudi preko naših meja,« je dejala Bratuškova, ki je bila prva dama v zgodovini radgonskega kmetijsko-živilskega sejma, kateri je pripadla čast odpreti najpomembnejši sejemski dogodek na stičišču štirih držav.
Bratuškova je poudarila, da sejem AGRA enkrat letno Pomurje in Gornjo Radgono postavi v središče gospodarskega dogajanja v Sloveniji. »Slovensko kmetijstvo je za Slovenijo izjemnega pomena. Zato je tudi tokratni sejem priložnost, da se vsi, ki se pri nas ukvarjajo s kmetijstvom, seznanijo z novostmi in najboljšimi tehnologijami ter znanji s področja kmetijske tehnike, poljedelstva, živinoreje in tudi nekaj drugih področij,« je izpostavila predsednica vlade ter dodala, da nobena moderna tehnologija ne more izpodriniti pridnih človeških rok in znanj.
V uvodu otvoritvene slovesnosti je zbrane nagovoril predsednik uprave družbe Pomurski sejem Janez Erjavec. »Na kmetijsko-živilskem sejmu smo se vedno hoteli približati problemom kmetijstva, živilstva in naravnega okolja in to je tudi razlog za pol stoletno tradicijo. Tako kot se kmet, ki ima rad svojo kmetijo in zemljo, zaveda odgovornosti in poslanstva, ki ga opravlja s pridelavo hrane in kultivirano krajino, tako se tudi na Pomurskem sejmu zavedamo svojega poslanstva, da enkrat na leto omogočimo predstavitev dosežkov kmetijstva, kmetijske stroke, znanja in kmetijske politike,« je dejal Erjavec ter dodal: »Od modrosti vseh nas in kmetijske politike bo odvisno ali bomo v prihodnje še imeli kaj pokazati na kmetijsko-živilskem sejmu ali pa bomo lahko namesto na sejem odšli v velike trgovske centre, kjer bo vse v ličnih embalažah brez oznak pridelovalcev in porekla.« Sejemska dejavnost je izrednega pomena za gospodarstvo Gornje Radgone, kar je izpostavil župan Anton Kampuš. »Iz leta v leto gradimo na tradiciji. V Gornji Radgoni sejme pripravljamo že tisočletje, kar dokazujejo pisni viri. Takrat smo imeli le živilski sejem, danes pa imamo kmetijsko-živilski sejem.« Kampuš je dejal, je sejem povezan z lokalno skupnostjo »in iz leta v leto smo boljši«. »Agra je vzor sejmarjenja daleč naokrog, tudi preko meja. Dokazujemo, da gradimo na mednarodnem povezovanju,« je še poudaril radgonski župan. Med številnimi visokimi gosti se je otvoritve sejma udeležil tudi namestnik ministra za kmetijstvo Republike Litve in podpredsednik Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo Mindaugas Kuklierius. Dejal je, da mora biti prioriteta vseh v Evropi pridelati dovolj kvalitetne, zdrave hrane, za kar si prizadevajo tudi znotraj sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. Kuklierius se je skupaj s številnimi ministri včeraj ob robu kmetijsko-živilskega sejma AGRA udeležil ministrske konference na temo spodbujanja pridelave beljakovinskih rastlin v širšem podonavskem in južnoevropskem prostoru. In ob tem izpostavil pomen spodbujanja pridelave beljakovinskih poljščin in krme brez gensko spremenjenih organizmov.
O uspehih slovenskega kmetijstva pa je spregovoril minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan, ki je izpostavil predvsem uspešno spogajano kmetijsko reformo, kjer je Slovenija pridobila več denarja, kot ji je bilo prvotno ponujeno. »Za slovensko kmetijstvo bo v naslednjih letih na razpolago samo za neposredna vplačila 950 milijonov evrov, za slovensko kmetijsko politiko bo iz programa Razvoja podeželja v naslednjih sedmih letih na razpolago 1,1 milijarda evrov in za slovensko kmetijsko politiko bo dodatno na razpolago 200 do 300 milijonov evrov iz domačega proračuna. Tako slovenski, kot tudi evropski davkoplačevalec bo v slovensko kmetijsko politiko investiral mnogo denarja. To je za vse nas, ki se ukvarjamo s kmetijstvom, gozdarstvom in prehrano pomembno, zato ker nas bodo leta 2020 vprašali ali ste ta denar uporabili učinkovito in ali lahko pokažete, da imamo višjo proizvodnjo hrane,« je dejal Židan.
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je v svojem nagovoru dejal, da so zadruge pomemben člen v kmetijski pridelavi in predelavi, »z zagotovitvijo ustreznega podpornega okolja za zadruge, ki bo zadrugam zagotavljal enakopravno obravnavo zadrug z drugimi gospodarskimi subjekti, bo spodbudilo njihov razvoj tudi v Sloveniji«. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cveto Zupančič pa je dodal, da se v zadnjem obdobju vedno več pritiskov vrši na kmete ter izrazil pričakovanje, da se bodo bremena porazdelila med vse, »saj
brez kmetijstva in proizvodnje hrane ter ohranjanja krajine prav gotovo Slovenije ne bo«.
Na letošnjem, 51. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni se na skupno 68.300 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavlja 1730 razstavljalcev iz 29 držav. Sejem bo odprt vsak dan do četrtka, 29. avgusta 2013 med 9. in 19. uro.
