V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slavnostno odprtje sejma AGRA 2013

 

51. mednarodni Kmetijsko-živilski sejem AGRA 2013 odprt!

AGRA 2013Danes dopoldan je predsednica slovenske vlade mag. Alenka Bratušek ob prisotnosti številnih visokih gostov v Gornji Radgoni odprla 51. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA. »Sejem ni izjemnega pomena le za Gornjo Radgono in Pomurje, ampak je vaš sejem zahvaljujoč pol stoletnemu trudu generacij organizatorjev, razstavljalcev, postal tudi naš, vseslovenski sejem, o katerem seže dober glas tudi preko naših meja,« je dejala Bratuškova, ki je bila prva dama v zgodovini radgonskega kmetijsko-živilskega sejma, kateri je pripadla čast odpreti najpomembnejši sejemski dogodek na stičišču štirih držav.

 

Bratuškova je poudarila, da sejem AGRA enkrat letno Pomurje in Gornjo Radgono postavi v središče gospodarskega dogajanja v Sloveniji. »Slovensko kmetijstvo je za Slovenijo izjemnega pomena. Zato je tudi tokratni sejem priložnost, da se vsi, ki se pri nas ukvarjajo s kmetijstvom, seznanijo z novostmi in najboljšimi tehnologijami ter znanji s področja kmetijske tehnike, poljedelstva, živinoreje in tudi nekaj drugih področij,« je izpostavila predsednica vlade ter dodala, da nobena moderna tehnologija ne more izpodriniti pridnih človeških rok in znanj.

V uvodu otvoritvene slovesnosti je zbrane nagovoril predsednik uprave družbe Pomurski sejem Janez Erjavec. »Na kmetijsko-živilskem sejmu smo se vedno hoteli približati problemom kmetijstva, živilstva in naravnega okolja in to je tudi razlog za pol stoletno tradicijo. Tako kot se kmet, ki ima rad svojo kmetijo in zemljo, zaveda odgovornosti in poslanstva, ki ga opravlja s pridelavo hrane in kultivirano krajino, tako se tudi na Pomurskem sejmu zavedamo svojega poslanstva, da enkrat na leto omogočimo predstavitev dosežkov kmetijstva, kmetijske stroke, znanja in kmetijske politike,« je dejal Erjavec ter dodal: »Od modrosti vseh nas in kmetijske politike bo odvisno ali bomo v prihodnje še imeli kaj pokazati na kmetijsko-živilskem sejmu ali pa bomo lahko namesto na sejem odšli v velike trgovske centre, kjer bo vse v ličnih embalažah brez oznak pridelovalcev in porekla.« Sejemska dejavnost je izrednega pomena za gospodarstvo Gornje Radgone, kar je izpostavil župan Anton Kampuš. »Iz leta v leto gradimo na tradiciji. V Gornji Radgoni sejme pripravljamo že tisočletje, kar dokazujejo pisni viri. Takrat smo imeli le živilski sejem, danes pa imamo kmetijsko-živilski sejem.« Kampuš je dejal, je sejem povezan z lokalno skupnostjo »in iz leta v leto smo boljši«. »Agra je vzor sejmarjenja daleč naokrog, tudi preko meja. Dokazujemo, da gradimo na mednarodnem povezovanju,« je še poudaril radgonski župan. Med številnimi visokimi gosti se je otvoritve sejma udeležil tudi namestnik ministra za kmetijstvo Republike Litve in podpredsednik Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo Mindaugas Kuklierius. Dejal je, da mora biti prioriteta vseh v Evropi pridelati dovolj kvalitetne, zdrave hrane, za kar si prizadevajo tudi znotraj sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. Kuklierius se je skupaj s številnimi ministri včeraj ob robu kmetijsko-živilskega sejma AGRA udeležil ministrske konference na temo spodbujanja pridelave beljakovinskih rastlin v širšem podonavskem in južnoevropskem prostoru. In ob tem izpostavil pomen spodbujanja pridelave beljakovinskih poljščin in krme brez gensko spremenjenih organizmov.

O uspehih slovenskega kmetijstva pa je spregovoril minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan, ki je izpostavil predvsem uspešno spogajano kmetijsko reformo, kjer je Slovenija pridobila več denarja, kot ji je bilo prvotno ponujeno. »Za slovensko kmetijstvo bo v naslednjih letih na razpolago samo za neposredna vplačila 950 milijonov evrov, za slovensko kmetijsko politiko bo iz programa Razvoja podeželja v naslednjih sedmih letih na razpolago 1,1 milijarda evrov in za slovensko kmetijsko politiko bo dodatno na razpolago 200 do 300 milijonov evrov iz domačega proračuna. Tako slovenski, kot tudi evropski davkoplačevalec bo v slovensko kmetijsko politiko investiral mnogo denarja. To je za vse nas, ki se ukvarjamo s kmetijstvom, gozdarstvom in prehrano pomembno, zato ker nas bodo leta 2020 vprašali ali ste ta denar uporabili učinkovito in ali lahko pokažete, da imamo višjo proizvodnjo hrane,« je dejal Židan.

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je v svojem nagovoru dejal, da so zadruge pomemben člen v kmetijski pridelavi in predelavi, »z zagotovitvijo ustreznega podpornega okolja za zadruge, ki bo zadrugam zagotavljal enakopravno obravnavo zadrug z drugimi gospodarskimi subjekti, bo spodbudilo njihov razvoj tudi v Sloveniji«. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cveto Zupančič pa je dodal, da se v zadnjem obdobju vedno več pritiskov vrši na kmete ter izrazil pričakovanje, da se bodo bremena porazdelila med vse, »saj
brez kmetijstva in proizvodnje hrane ter ohranjanja krajine prav gotovo Slovenije ne bo«.

Na letošnjem, 51. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni se na skupno 68.300 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavlja 1730 razstavljalcev iz 29 držav. Sejem bo odprt vsak dan do četrtka, 29. avgusta 2013 med 9. in 19. uro.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Slavnostno odprtje sejma AGRA 2013