Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slavnostno odprtje sejma AGRA 2013

 

51. mednarodni Kmetijsko-živilski sejem AGRA 2013 odprt!

AGRA 2013Danes dopoldan je predsednica slovenske vlade mag. Alenka Bratušek ob prisotnosti številnih visokih gostov v Gornji Radgoni odprla 51. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA. »Sejem ni izjemnega pomena le za Gornjo Radgono in Pomurje, ampak je vaš sejem zahvaljujoč pol stoletnemu trudu generacij organizatorjev, razstavljalcev, postal tudi naš, vseslovenski sejem, o katerem seže dober glas tudi preko naših meja,« je dejala Bratuškova, ki je bila prva dama v zgodovini radgonskega kmetijsko-živilskega sejma, kateri je pripadla čast odpreti najpomembnejši sejemski dogodek na stičišču štirih držav.

 

Bratuškova je poudarila, da sejem AGRA enkrat letno Pomurje in Gornjo Radgono postavi v središče gospodarskega dogajanja v Sloveniji. »Slovensko kmetijstvo je za Slovenijo izjemnega pomena. Zato je tudi tokratni sejem priložnost, da se vsi, ki se pri nas ukvarjajo s kmetijstvom, seznanijo z novostmi in najboljšimi tehnologijami ter znanji s področja kmetijske tehnike, poljedelstva, živinoreje in tudi nekaj drugih področij,« je izpostavila predsednica vlade ter dodala, da nobena moderna tehnologija ne more izpodriniti pridnih človeških rok in znanj.

V uvodu otvoritvene slovesnosti je zbrane nagovoril predsednik uprave družbe Pomurski sejem Janez Erjavec. »Na kmetijsko-živilskem sejmu smo se vedno hoteli približati problemom kmetijstva, živilstva in naravnega okolja in to je tudi razlog za pol stoletno tradicijo. Tako kot se kmet, ki ima rad svojo kmetijo in zemljo, zaveda odgovornosti in poslanstva, ki ga opravlja s pridelavo hrane in kultivirano krajino, tako se tudi na Pomurskem sejmu zavedamo svojega poslanstva, da enkrat na leto omogočimo predstavitev dosežkov kmetijstva, kmetijske stroke, znanja in kmetijske politike,« je dejal Erjavec ter dodal: »Od modrosti vseh nas in kmetijske politike bo odvisno ali bomo v prihodnje še imeli kaj pokazati na kmetijsko-živilskem sejmu ali pa bomo lahko namesto na sejem odšli v velike trgovske centre, kjer bo vse v ličnih embalažah brez oznak pridelovalcev in porekla.« Sejemska dejavnost je izrednega pomena za gospodarstvo Gornje Radgone, kar je izpostavil župan Anton Kampuš. »Iz leta v leto gradimo na tradiciji. V Gornji Radgoni sejme pripravljamo že tisočletje, kar dokazujejo pisni viri. Takrat smo imeli le živilski sejem, danes pa imamo kmetijsko-živilski sejem.« Kampuš je dejal, je sejem povezan z lokalno skupnostjo »in iz leta v leto smo boljši«. »Agra je vzor sejmarjenja daleč naokrog, tudi preko meja. Dokazujemo, da gradimo na mednarodnem povezovanju,« je še poudaril radgonski župan. Med številnimi visokimi gosti se je otvoritve sejma udeležil tudi namestnik ministra za kmetijstvo Republike Litve in podpredsednik Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo Mindaugas Kuklierius. Dejal je, da mora biti prioriteta vseh v Evropi pridelati dovolj kvalitetne, zdrave hrane, za kar si prizadevajo tudi znotraj sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. Kuklierius se je skupaj s številnimi ministri včeraj ob robu kmetijsko-živilskega sejma AGRA udeležil ministrske konference na temo spodbujanja pridelave beljakovinskih rastlin v širšem podonavskem in južnoevropskem prostoru. In ob tem izpostavil pomen spodbujanja pridelave beljakovinskih poljščin in krme brez gensko spremenjenih organizmov.

O uspehih slovenskega kmetijstva pa je spregovoril minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan, ki je izpostavil predvsem uspešno spogajano kmetijsko reformo, kjer je Slovenija pridobila več denarja, kot ji je bilo prvotno ponujeno. »Za slovensko kmetijstvo bo v naslednjih letih na razpolago samo za neposredna vplačila 950 milijonov evrov, za slovensko kmetijsko politiko bo iz programa Razvoja podeželja v naslednjih sedmih letih na razpolago 1,1 milijarda evrov in za slovensko kmetijsko politiko bo dodatno na razpolago 200 do 300 milijonov evrov iz domačega proračuna. Tako slovenski, kot tudi evropski davkoplačevalec bo v slovensko kmetijsko politiko investiral mnogo denarja. To je za vse nas, ki se ukvarjamo s kmetijstvom, gozdarstvom in prehrano pomembno, zato ker nas bodo leta 2020 vprašali ali ste ta denar uporabili učinkovito in ali lahko pokažete, da imamo višjo proizvodnjo hrane,« je dejal Židan.

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je v svojem nagovoru dejal, da so zadruge pomemben člen v kmetijski pridelavi in predelavi, »z zagotovitvijo ustreznega podpornega okolja za zadruge, ki bo zadrugam zagotavljal enakopravno obravnavo zadrug z drugimi gospodarskimi subjekti, bo spodbudilo njihov razvoj tudi v Sloveniji«. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cveto Zupančič pa je dodal, da se v zadnjem obdobju vedno več pritiskov vrši na kmete ter izrazil pričakovanje, da se bodo bremena porazdelila med vse, »saj
brez kmetijstva in proizvodnje hrane ter ohranjanja krajine prav gotovo Slovenije ne bo«.

Na letošnjem, 51. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni se na skupno 68.300 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavlja 1730 razstavljalcev iz 29 držav. Sejem bo odprt vsak dan do četrtka, 29. avgusta 2013 med 9. in 19. uro.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Slavnostno odprtje sejma AGRA 2013