Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slavnostno odprtje sejma AGRA 2013

 

51. mednarodni Kmetijsko-živilski sejem AGRA 2013 odprt!

AGRA 2013Danes dopoldan je predsednica slovenske vlade mag. Alenka Bratušek ob prisotnosti številnih visokih gostov v Gornji Radgoni odprla 51. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA. »Sejem ni izjemnega pomena le za Gornjo Radgono in Pomurje, ampak je vaš sejem zahvaljujoč pol stoletnemu trudu generacij organizatorjev, razstavljalcev, postal tudi naš, vseslovenski sejem, o katerem seže dober glas tudi preko naših meja,« je dejala Bratuškova, ki je bila prva dama v zgodovini radgonskega kmetijsko-živilskega sejma, kateri je pripadla čast odpreti najpomembnejši sejemski dogodek na stičišču štirih držav.

 

Bratuškova je poudarila, da sejem AGRA enkrat letno Pomurje in Gornjo Radgono postavi v središče gospodarskega dogajanja v Sloveniji. »Slovensko kmetijstvo je za Slovenijo izjemnega pomena. Zato je tudi tokratni sejem priložnost, da se vsi, ki se pri nas ukvarjajo s kmetijstvom, seznanijo z novostmi in najboljšimi tehnologijami ter znanji s področja kmetijske tehnike, poljedelstva, živinoreje in tudi nekaj drugih področij,« je izpostavila predsednica vlade ter dodala, da nobena moderna tehnologija ne more izpodriniti pridnih človeških rok in znanj.

V uvodu otvoritvene slovesnosti je zbrane nagovoril predsednik uprave družbe Pomurski sejem Janez Erjavec. »Na kmetijsko-živilskem sejmu smo se vedno hoteli približati problemom kmetijstva, živilstva in naravnega okolja in to je tudi razlog za pol stoletno tradicijo. Tako kot se kmet, ki ima rad svojo kmetijo in zemljo, zaveda odgovornosti in poslanstva, ki ga opravlja s pridelavo hrane in kultivirano krajino, tako se tudi na Pomurskem sejmu zavedamo svojega poslanstva, da enkrat na leto omogočimo predstavitev dosežkov kmetijstva, kmetijske stroke, znanja in kmetijske politike,« je dejal Erjavec ter dodal: »Od modrosti vseh nas in kmetijske politike bo odvisno ali bomo v prihodnje še imeli kaj pokazati na kmetijsko-živilskem sejmu ali pa bomo lahko namesto na sejem odšli v velike trgovske centre, kjer bo vse v ličnih embalažah brez oznak pridelovalcev in porekla.« Sejemska dejavnost je izrednega pomena za gospodarstvo Gornje Radgone, kar je izpostavil župan Anton Kampuš. »Iz leta v leto gradimo na tradiciji. V Gornji Radgoni sejme pripravljamo že tisočletje, kar dokazujejo pisni viri. Takrat smo imeli le živilski sejem, danes pa imamo kmetijsko-živilski sejem.« Kampuš je dejal, je sejem povezan z lokalno skupnostjo »in iz leta v leto smo boljši«. »Agra je vzor sejmarjenja daleč naokrog, tudi preko meja. Dokazujemo, da gradimo na mednarodnem povezovanju,« je še poudaril radgonski župan. Med številnimi visokimi gosti se je otvoritve sejma udeležil tudi namestnik ministra za kmetijstvo Republike Litve in podpredsednik Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo Mindaugas Kuklierius. Dejal je, da mora biti prioriteta vseh v Evropi pridelati dovolj kvalitetne, zdrave hrane, za kar si prizadevajo tudi znotraj sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. Kuklierius se je skupaj s številnimi ministri včeraj ob robu kmetijsko-živilskega sejma AGRA udeležil ministrske konference na temo spodbujanja pridelave beljakovinskih rastlin v širšem podonavskem in južnoevropskem prostoru. In ob tem izpostavil pomen spodbujanja pridelave beljakovinskih poljščin in krme brez gensko spremenjenih organizmov.

O uspehih slovenskega kmetijstva pa je spregovoril minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan, ki je izpostavil predvsem uspešno spogajano kmetijsko reformo, kjer je Slovenija pridobila več denarja, kot ji je bilo prvotno ponujeno. »Za slovensko kmetijstvo bo v naslednjih letih na razpolago samo za neposredna vplačila 950 milijonov evrov, za slovensko kmetijsko politiko bo iz programa Razvoja podeželja v naslednjih sedmih letih na razpolago 1,1 milijarda evrov in za slovensko kmetijsko politiko bo dodatno na razpolago 200 do 300 milijonov evrov iz domačega proračuna. Tako slovenski, kot tudi evropski davkoplačevalec bo v slovensko kmetijsko politiko investiral mnogo denarja. To je za vse nas, ki se ukvarjamo s kmetijstvom, gozdarstvom in prehrano pomembno, zato ker nas bodo leta 2020 vprašali ali ste ta denar uporabili učinkovito in ali lahko pokažete, da imamo višjo proizvodnjo hrane,« je dejal Židan.

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je v svojem nagovoru dejal, da so zadruge pomemben člen v kmetijski pridelavi in predelavi, »z zagotovitvijo ustreznega podpornega okolja za zadruge, ki bo zadrugam zagotavljal enakopravno obravnavo zadrug z drugimi gospodarskimi subjekti, bo spodbudilo njihov razvoj tudi v Sloveniji«. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cveto Zupančič pa je dodal, da se v zadnjem obdobju vedno več pritiskov vrši na kmete ter izrazil pričakovanje, da se bodo bremena porazdelila med vse, »saj
brez kmetijstva in proizvodnje hrane ter ohranjanja krajine prav gotovo Slovenije ne bo«.

Na letošnjem, 51. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni se na skupno 68.300 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavlja 1730 razstavljalcev iz 29 držav. Sejem bo odprt vsak dan do četrtka, 29. avgusta 2013 med 9. in 19. uro.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Slavnostno odprtje sejma AGRA 2013