Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slavnostno odprtje sejma AGRA 2013

 

51. mednarodni Kmetijsko-živilski sejem AGRA 2013 odprt!

AGRA 2013Danes dopoldan je predsednica slovenske vlade mag. Alenka Bratušek ob prisotnosti številnih visokih gostov v Gornji Radgoni odprla 51. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA. »Sejem ni izjemnega pomena le za Gornjo Radgono in Pomurje, ampak je vaš sejem zahvaljujoč pol stoletnemu trudu generacij organizatorjev, razstavljalcev, postal tudi naš, vseslovenski sejem, o katerem seže dober glas tudi preko naših meja,« je dejala Bratuškova, ki je bila prva dama v zgodovini radgonskega kmetijsko-živilskega sejma, kateri je pripadla čast odpreti najpomembnejši sejemski dogodek na stičišču štirih držav.

 

Bratuškova je poudarila, da sejem AGRA enkrat letno Pomurje in Gornjo Radgono postavi v središče gospodarskega dogajanja v Sloveniji. »Slovensko kmetijstvo je za Slovenijo izjemnega pomena. Zato je tudi tokratni sejem priložnost, da se vsi, ki se pri nas ukvarjajo s kmetijstvom, seznanijo z novostmi in najboljšimi tehnologijami ter znanji s področja kmetijske tehnike, poljedelstva, živinoreje in tudi nekaj drugih področij,« je izpostavila predsednica vlade ter dodala, da nobena moderna tehnologija ne more izpodriniti pridnih človeških rok in znanj.

V uvodu otvoritvene slovesnosti je zbrane nagovoril predsednik uprave družbe Pomurski sejem Janez Erjavec. »Na kmetijsko-živilskem sejmu smo se vedno hoteli približati problemom kmetijstva, živilstva in naravnega okolja in to je tudi razlog za pol stoletno tradicijo. Tako kot se kmet, ki ima rad svojo kmetijo in zemljo, zaveda odgovornosti in poslanstva, ki ga opravlja s pridelavo hrane in kultivirano krajino, tako se tudi na Pomurskem sejmu zavedamo svojega poslanstva, da enkrat na leto omogočimo predstavitev dosežkov kmetijstva, kmetijske stroke, znanja in kmetijske politike,« je dejal Erjavec ter dodal: »Od modrosti vseh nas in kmetijske politike bo odvisno ali bomo v prihodnje še imeli kaj pokazati na kmetijsko-živilskem sejmu ali pa bomo lahko namesto na sejem odšli v velike trgovske centre, kjer bo vse v ličnih embalažah brez oznak pridelovalcev in porekla.« Sejemska dejavnost je izrednega pomena za gospodarstvo Gornje Radgone, kar je izpostavil župan Anton Kampuš. »Iz leta v leto gradimo na tradiciji. V Gornji Radgoni sejme pripravljamo že tisočletje, kar dokazujejo pisni viri. Takrat smo imeli le živilski sejem, danes pa imamo kmetijsko-živilski sejem.« Kampuš je dejal, je sejem povezan z lokalno skupnostjo »in iz leta v leto smo boljši«. »Agra je vzor sejmarjenja daleč naokrog, tudi preko meja. Dokazujemo, da gradimo na mednarodnem povezovanju,« je še poudaril radgonski župan. Med številnimi visokimi gosti se je otvoritve sejma udeležil tudi namestnik ministra za kmetijstvo Republike Litve in podpredsednik Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo Mindaugas Kuklierius. Dejal je, da mora biti prioriteta vseh v Evropi pridelati dovolj kvalitetne, zdrave hrane, za kar si prizadevajo tudi znotraj sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. Kuklierius se je skupaj s številnimi ministri včeraj ob robu kmetijsko-živilskega sejma AGRA udeležil ministrske konference na temo spodbujanja pridelave beljakovinskih rastlin v širšem podonavskem in južnoevropskem prostoru. In ob tem izpostavil pomen spodbujanja pridelave beljakovinskih poljščin in krme brez gensko spremenjenih organizmov.

O uspehih slovenskega kmetijstva pa je spregovoril minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan, ki je izpostavil predvsem uspešno spogajano kmetijsko reformo, kjer je Slovenija pridobila več denarja, kot ji je bilo prvotno ponujeno. »Za slovensko kmetijstvo bo v naslednjih letih na razpolago samo za neposredna vplačila 950 milijonov evrov, za slovensko kmetijsko politiko bo iz programa Razvoja podeželja v naslednjih sedmih letih na razpolago 1,1 milijarda evrov in za slovensko kmetijsko politiko bo dodatno na razpolago 200 do 300 milijonov evrov iz domačega proračuna. Tako slovenski, kot tudi evropski davkoplačevalec bo v slovensko kmetijsko politiko investiral mnogo denarja. To je za vse nas, ki se ukvarjamo s kmetijstvom, gozdarstvom in prehrano pomembno, zato ker nas bodo leta 2020 vprašali ali ste ta denar uporabili učinkovito in ali lahko pokažete, da imamo višjo proizvodnjo hrane,« je dejal Židan.

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je v svojem nagovoru dejal, da so zadruge pomemben člen v kmetijski pridelavi in predelavi, »z zagotovitvijo ustreznega podpornega okolja za zadruge, ki bo zadrugam zagotavljal enakopravno obravnavo zadrug z drugimi gospodarskimi subjekti, bo spodbudilo njihov razvoj tudi v Sloveniji«. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cveto Zupančič pa je dodal, da se v zadnjem obdobju vedno več pritiskov vrši na kmete ter izrazil pričakovanje, da se bodo bremena porazdelila med vse, »saj
brez kmetijstva in proizvodnje hrane ter ohranjanja krajine prav gotovo Slovenije ne bo«.

Na letošnjem, 51. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni se na skupno 68.300 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavlja 1730 razstavljalcev iz 29 držav. Sejem bo odprt vsak dan do četrtka, 29. avgusta 2013 med 9. in 19. uro.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Slavnostno odprtje sejma AGRA 2013