Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dogajanje na Dnevu čebelarjev

 

Čebelarsko dogajanje na Dan čebelarjev

Drugi dan 51. kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni je bil posvečen tudi čebelarjem. Minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan in predsednik uprave družbe Pomurski sejem Janez Erjavec sta podelila priznanja čebelarjem, ki so s svojim medom sodelovali na mednarodnem ocenjevanju v Gornji Radgoni, vodstvi Čebelarske zveze Slovenije in Čebelarske zveze društev Pomurja sta spregovorili o sobivanju čebelarja in kmeta, številni obiskovalci pa so lahko prisluhnili zanimivim posvetom na temo čebelarjenja.

Na novinarski konferenci Čebelarske zveze Slovenije je najprej spregovoril predsednik Boštjan Noč: »Mislim, da je AGRA pravi trenutek, da spregovorimo o nujnosti sodelovanja čebelarjev in ostalih kmetijcev. V zadnjih letih se ta kontakt in sodelovanje izboljšuje, saj se vse bolj zavedamo, da živimo v istem prostoru in da smo eden od drugega zelo soodvisni. Večkrat sem že poudaril, da bo sodelovanje vsak dan boljše z zavedanjem, da je čebela tista glavna opraševalka, in da v bistvu brez čebele in čebelarja ne bo tudi kmetijske proizvodnje. In če se bomo tega stališča vsi skupaj zavedali, potem bo tudi sobivanje bistveno lažje. Jaz se zavedam, da bomo vedno različno gledali na uporabo različnih zaščitnih sredstev v kmetijstvu, vendar ključno je, da se vsi skupaj zavedamo, da moramo ohraniti čebele in ostala živa bitja ter da je treba raznorazna zaščitna sredstva v kmetijstvu uporabljati z dobro prakso in po navodilih proizvajalca. To je ključno, država pa mora dovoliti uporabo tistega, kar sistemsko ne škoduje čebelam. Sobivanje čebelarjev in kmetov je nujno, mi pa želimo odlično sodelovati tudi z Zavodom za gozdove, kajti čebela je tudi del gozdov, saj čebelarji izkoriščamo gozdne paše.«

O področju varne in zagotavljanja kakovostnih čebeljih pridelkov je spregovoril svetovalec javne svetovalne službe v čebelarstvu za zagotavljanje varne hrane Tomaž Samec. Dejal je, da morajo tudi čebelji pridelki in izdelki, ki jih čebelar daje na trg, zadostiti higienskim normativom ter biti pravilno označeni v skladu z veljavno zakonodajo. »V skladu z evropsko zakonodajo čebelarju medu pred oddajo v promet ni potrebno dati v pregled, ampak varnost medu zagotovi z učinkovitim izvajanjem notranjega nadzora. Ta notranji nadzor lahko čebelar izvaja na načelih lastnega HACCP ali pa na osnovi smernic dobrih higienskih navad na načelih sistema HACCP.« Samec je dodal, da je čebelarjem v pomoč tudi terenska analiza medu. Pri tej analizi terenski svetovalci v čebelarstvu vzorcu medu izmerijo vsebnost vode in električno prevodnost medu. Pridobljeni podatki pa so čebelarju v pomoč pri določanju izvora medu.

Slovenski čebelarji so se v letu 1999 s kolektivno blagovno znamko Slovenski med odločili za pot dokazljive kakovosti medu in to v letu 2009 na nacionalnem nivoju nadgradili s kakovostno shemo Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. »Slovenija je del odprtega trga in naše čebelarstvo je v primerjavi z ostalimi velikimi čebelarskimi državami gospodarsko šibko. Naša ponudba medu, ki je sicer odvisna od posamezne letine, nekako še zadošča potrebam domačega trga, na trgovskih policah pa je prisoten tudi med iz drugih dežel in temu se čebelarji ne moremo izogniti,« pa je dejal tajnik Čebelarske zveze Slovenije Anton Tomec. Dodal je, da je prednost slovenskih čebelarjev v kakovosti medu, katerega so v lanskem letu na slovenski trg posredovali 90 ton.

O pomembnem dosežku za slovensko čebelarstvo pa je spregovoril Stanko Kapun, predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja: »Predlani smo dosegli poletno ozelenitev njiv. To smo si prizadevali kar šest let. Poletna ozelenitev je morala priti v kolobar. Ne samo zaradi kmetov, da ohranjajo rodovitnost in da izboljšujejo organsko bilanco v tleh, ampak tudi zaradi pozno poletnega cvetenja medovitih vrst, ki lahko nudijo v pozno poletnem obdobju veliko medičine in prepotreben cvetni prah. To pa pomeni boljši razvoj v naslednjem letu.« Čebelarji so lahko danes prisluhnili rezultatom raziskovalnega dela »Vpliv kakovosti prehrane na dolgoživost čebele in vitalnost čebeljih družin«, na mednarodni strokovni razpravi pa so čebelarji govorili o sobivanju čebelarja in kmeta.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Dogajanje na Dnevu čebelarjev