Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dogajanje na Dnevu čebelarjev

 

Čebelarsko dogajanje na Dan čebelarjev

Drugi dan 51. kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni je bil posvečen tudi čebelarjem. Minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan in predsednik uprave družbe Pomurski sejem Janez Erjavec sta podelila priznanja čebelarjem, ki so s svojim medom sodelovali na mednarodnem ocenjevanju v Gornji Radgoni, vodstvi Čebelarske zveze Slovenije in Čebelarske zveze društev Pomurja sta spregovorili o sobivanju čebelarja in kmeta, številni obiskovalci pa so lahko prisluhnili zanimivim posvetom na temo čebelarjenja.

Na novinarski konferenci Čebelarske zveze Slovenije je najprej spregovoril predsednik Boštjan Noč: »Mislim, da je AGRA pravi trenutek, da spregovorimo o nujnosti sodelovanja čebelarjev in ostalih kmetijcev. V zadnjih letih se ta kontakt in sodelovanje izboljšuje, saj se vse bolj zavedamo, da živimo v istem prostoru in da smo eden od drugega zelo soodvisni. Večkrat sem že poudaril, da bo sodelovanje vsak dan boljše z zavedanjem, da je čebela tista glavna opraševalka, in da v bistvu brez čebele in čebelarja ne bo tudi kmetijske proizvodnje. In če se bomo tega stališča vsi skupaj zavedali, potem bo tudi sobivanje bistveno lažje. Jaz se zavedam, da bomo vedno različno gledali na uporabo različnih zaščitnih sredstev v kmetijstvu, vendar ključno je, da se vsi skupaj zavedamo, da moramo ohraniti čebele in ostala živa bitja ter da je treba raznorazna zaščitna sredstva v kmetijstvu uporabljati z dobro prakso in po navodilih proizvajalca. To je ključno, država pa mora dovoliti uporabo tistega, kar sistemsko ne škoduje čebelam. Sobivanje čebelarjev in kmetov je nujno, mi pa želimo odlično sodelovati tudi z Zavodom za gozdove, kajti čebela je tudi del gozdov, saj čebelarji izkoriščamo gozdne paše.«

O področju varne in zagotavljanja kakovostnih čebeljih pridelkov je spregovoril svetovalec javne svetovalne službe v čebelarstvu za zagotavljanje varne hrane Tomaž Samec. Dejal je, da morajo tudi čebelji pridelki in izdelki, ki jih čebelar daje na trg, zadostiti higienskim normativom ter biti pravilno označeni v skladu z veljavno zakonodajo. »V skladu z evropsko zakonodajo čebelarju medu pred oddajo v promet ni potrebno dati v pregled, ampak varnost medu zagotovi z učinkovitim izvajanjem notranjega nadzora. Ta notranji nadzor lahko čebelar izvaja na načelih lastnega HACCP ali pa na osnovi smernic dobrih higienskih navad na načelih sistema HACCP.« Samec je dodal, da je čebelarjem v pomoč tudi terenska analiza medu. Pri tej analizi terenski svetovalci v čebelarstvu vzorcu medu izmerijo vsebnost vode in električno prevodnost medu. Pridobljeni podatki pa so čebelarju v pomoč pri določanju izvora medu.

Slovenski čebelarji so se v letu 1999 s kolektivno blagovno znamko Slovenski med odločili za pot dokazljive kakovosti medu in to v letu 2009 na nacionalnem nivoju nadgradili s kakovostno shemo Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. »Slovenija je del odprtega trga in naše čebelarstvo je v primerjavi z ostalimi velikimi čebelarskimi državami gospodarsko šibko. Naša ponudba medu, ki je sicer odvisna od posamezne letine, nekako še zadošča potrebam domačega trga, na trgovskih policah pa je prisoten tudi med iz drugih dežel in temu se čebelarji ne moremo izogniti,« pa je dejal tajnik Čebelarske zveze Slovenije Anton Tomec. Dodal je, da je prednost slovenskih čebelarjev v kakovosti medu, katerega so v lanskem letu na slovenski trg posredovali 90 ton.

O pomembnem dosežku za slovensko čebelarstvo pa je spregovoril Stanko Kapun, predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja: »Predlani smo dosegli poletno ozelenitev njiv. To smo si prizadevali kar šest let. Poletna ozelenitev je morala priti v kolobar. Ne samo zaradi kmetov, da ohranjajo rodovitnost in da izboljšujejo organsko bilanco v tleh, ampak tudi zaradi pozno poletnega cvetenja medovitih vrst, ki lahko nudijo v pozno poletnem obdobju veliko medičine in prepotreben cvetni prah. To pa pomeni boljši razvoj v naslednjem letu.« Čebelarji so lahko danes prisluhnili rezultatom raziskovalnega dela »Vpliv kakovosti prehrane na dolgoživost čebele in vitalnost čebeljih družin«, na mednarodni strokovni razpravi pa so čebelarji govorili o sobivanju čebelarja in kmeta.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Dogajanje na Dnevu čebelarjev