Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dogajanje na Dnevu čebelarjev

 

Čebelarsko dogajanje na Dan čebelarjev

Drugi dan 51. kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni je bil posvečen tudi čebelarjem. Minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan in predsednik uprave družbe Pomurski sejem Janez Erjavec sta podelila priznanja čebelarjem, ki so s svojim medom sodelovali na mednarodnem ocenjevanju v Gornji Radgoni, vodstvi Čebelarske zveze Slovenije in Čebelarske zveze društev Pomurja sta spregovorili o sobivanju čebelarja in kmeta, številni obiskovalci pa so lahko prisluhnili zanimivim posvetom na temo čebelarjenja.

Na novinarski konferenci Čebelarske zveze Slovenije je najprej spregovoril predsednik Boštjan Noč: »Mislim, da je AGRA pravi trenutek, da spregovorimo o nujnosti sodelovanja čebelarjev in ostalih kmetijcev. V zadnjih letih se ta kontakt in sodelovanje izboljšuje, saj se vse bolj zavedamo, da živimo v istem prostoru in da smo eden od drugega zelo soodvisni. Večkrat sem že poudaril, da bo sodelovanje vsak dan boljše z zavedanjem, da je čebela tista glavna opraševalka, in da v bistvu brez čebele in čebelarja ne bo tudi kmetijske proizvodnje. In če se bomo tega stališča vsi skupaj zavedali, potem bo tudi sobivanje bistveno lažje. Jaz se zavedam, da bomo vedno različno gledali na uporabo različnih zaščitnih sredstev v kmetijstvu, vendar ključno je, da se vsi skupaj zavedamo, da moramo ohraniti čebele in ostala živa bitja ter da je treba raznorazna zaščitna sredstva v kmetijstvu uporabljati z dobro prakso in po navodilih proizvajalca. To je ključno, država pa mora dovoliti uporabo tistega, kar sistemsko ne škoduje čebelam. Sobivanje čebelarjev in kmetov je nujno, mi pa želimo odlično sodelovati tudi z Zavodom za gozdove, kajti čebela je tudi del gozdov, saj čebelarji izkoriščamo gozdne paše.«

O področju varne in zagotavljanja kakovostnih čebeljih pridelkov je spregovoril svetovalec javne svetovalne službe v čebelarstvu za zagotavljanje varne hrane Tomaž Samec. Dejal je, da morajo tudi čebelji pridelki in izdelki, ki jih čebelar daje na trg, zadostiti higienskim normativom ter biti pravilno označeni v skladu z veljavno zakonodajo. »V skladu z evropsko zakonodajo čebelarju medu pred oddajo v promet ni potrebno dati v pregled, ampak varnost medu zagotovi z učinkovitim izvajanjem notranjega nadzora. Ta notranji nadzor lahko čebelar izvaja na načelih lastnega HACCP ali pa na osnovi smernic dobrih higienskih navad na načelih sistema HACCP.« Samec je dodal, da je čebelarjem v pomoč tudi terenska analiza medu. Pri tej analizi terenski svetovalci v čebelarstvu vzorcu medu izmerijo vsebnost vode in električno prevodnost medu. Pridobljeni podatki pa so čebelarju v pomoč pri določanju izvora medu.

Slovenski čebelarji so se v letu 1999 s kolektivno blagovno znamko Slovenski med odločili za pot dokazljive kakovosti medu in to v letu 2009 na nacionalnem nivoju nadgradili s kakovostno shemo Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. »Slovenija je del odprtega trga in naše čebelarstvo je v primerjavi z ostalimi velikimi čebelarskimi državami gospodarsko šibko. Naša ponudba medu, ki je sicer odvisna od posamezne letine, nekako še zadošča potrebam domačega trga, na trgovskih policah pa je prisoten tudi med iz drugih dežel in temu se čebelarji ne moremo izogniti,« pa je dejal tajnik Čebelarske zveze Slovenije Anton Tomec. Dodal je, da je prednost slovenskih čebelarjev v kakovosti medu, katerega so v lanskem letu na slovenski trg posredovali 90 ton.

O pomembnem dosežku za slovensko čebelarstvo pa je spregovoril Stanko Kapun, predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja: »Predlani smo dosegli poletno ozelenitev njiv. To smo si prizadevali kar šest let. Poletna ozelenitev je morala priti v kolobar. Ne samo zaradi kmetov, da ohranjajo rodovitnost in da izboljšujejo organsko bilanco v tleh, ampak tudi zaradi pozno poletnega cvetenja medovitih vrst, ki lahko nudijo v pozno poletnem obdobju veliko medičine in prepotreben cvetni prah. To pa pomeni boljši razvoj v naslednjem letu.« Čebelarji so lahko danes prisluhnili rezultatom raziskovalnega dela »Vpliv kakovosti prehrane na dolgoživost čebele in vitalnost čebeljih družin«, na mednarodni strokovni razpravi pa so čebelarji govorili o sobivanju čebelarja in kmeta.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Dogajanje na Dnevu čebelarjev