Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dogajanje na Dnevu čebelarjev

 

Čebelarsko dogajanje na Dan čebelarjev

Drugi dan 51. kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni je bil posvečen tudi čebelarjem. Minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan in predsednik uprave družbe Pomurski sejem Janez Erjavec sta podelila priznanja čebelarjem, ki so s svojim medom sodelovali na mednarodnem ocenjevanju v Gornji Radgoni, vodstvi Čebelarske zveze Slovenije in Čebelarske zveze društev Pomurja sta spregovorili o sobivanju čebelarja in kmeta, številni obiskovalci pa so lahko prisluhnili zanimivim posvetom na temo čebelarjenja.

Na novinarski konferenci Čebelarske zveze Slovenije je najprej spregovoril predsednik Boštjan Noč: »Mislim, da je AGRA pravi trenutek, da spregovorimo o nujnosti sodelovanja čebelarjev in ostalih kmetijcev. V zadnjih letih se ta kontakt in sodelovanje izboljšuje, saj se vse bolj zavedamo, da živimo v istem prostoru in da smo eden od drugega zelo soodvisni. Večkrat sem že poudaril, da bo sodelovanje vsak dan boljše z zavedanjem, da je čebela tista glavna opraševalka, in da v bistvu brez čebele in čebelarja ne bo tudi kmetijske proizvodnje. In če se bomo tega stališča vsi skupaj zavedali, potem bo tudi sobivanje bistveno lažje. Jaz se zavedam, da bomo vedno različno gledali na uporabo različnih zaščitnih sredstev v kmetijstvu, vendar ključno je, da se vsi skupaj zavedamo, da moramo ohraniti čebele in ostala živa bitja ter da je treba raznorazna zaščitna sredstva v kmetijstvu uporabljati z dobro prakso in po navodilih proizvajalca. To je ključno, država pa mora dovoliti uporabo tistega, kar sistemsko ne škoduje čebelam. Sobivanje čebelarjev in kmetov je nujno, mi pa želimo odlično sodelovati tudi z Zavodom za gozdove, kajti čebela je tudi del gozdov, saj čebelarji izkoriščamo gozdne paše.«

O področju varne in zagotavljanja kakovostnih čebeljih pridelkov je spregovoril svetovalec javne svetovalne službe v čebelarstvu za zagotavljanje varne hrane Tomaž Samec. Dejal je, da morajo tudi čebelji pridelki in izdelki, ki jih čebelar daje na trg, zadostiti higienskim normativom ter biti pravilno označeni v skladu z veljavno zakonodajo. »V skladu z evropsko zakonodajo čebelarju medu pred oddajo v promet ni potrebno dati v pregled, ampak varnost medu zagotovi z učinkovitim izvajanjem notranjega nadzora. Ta notranji nadzor lahko čebelar izvaja na načelih lastnega HACCP ali pa na osnovi smernic dobrih higienskih navad na načelih sistema HACCP.« Samec je dodal, da je čebelarjem v pomoč tudi terenska analiza medu. Pri tej analizi terenski svetovalci v čebelarstvu vzorcu medu izmerijo vsebnost vode in električno prevodnost medu. Pridobljeni podatki pa so čebelarju v pomoč pri določanju izvora medu.

Slovenski čebelarji so se v letu 1999 s kolektivno blagovno znamko Slovenski med odločili za pot dokazljive kakovosti medu in to v letu 2009 na nacionalnem nivoju nadgradili s kakovostno shemo Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. »Slovenija je del odprtega trga in naše čebelarstvo je v primerjavi z ostalimi velikimi čebelarskimi državami gospodarsko šibko. Naša ponudba medu, ki je sicer odvisna od posamezne letine, nekako še zadošča potrebam domačega trga, na trgovskih policah pa je prisoten tudi med iz drugih dežel in temu se čebelarji ne moremo izogniti,« pa je dejal tajnik Čebelarske zveze Slovenije Anton Tomec. Dodal je, da je prednost slovenskih čebelarjev v kakovosti medu, katerega so v lanskem letu na slovenski trg posredovali 90 ton.

O pomembnem dosežku za slovensko čebelarstvo pa je spregovoril Stanko Kapun, predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja: »Predlani smo dosegli poletno ozelenitev njiv. To smo si prizadevali kar šest let. Poletna ozelenitev je morala priti v kolobar. Ne samo zaradi kmetov, da ohranjajo rodovitnost in da izboljšujejo organsko bilanco v tleh, ampak tudi zaradi pozno poletnega cvetenja medovitih vrst, ki lahko nudijo v pozno poletnem obdobju veliko medičine in prepotreben cvetni prah. To pa pomeni boljši razvoj v naslednjem letu.« Čebelarji so lahko danes prisluhnili rezultatom raziskovalnega dela »Vpliv kakovosti prehrane na dolgoživost čebele in vitalnost čebeljih družin«, na mednarodni strokovni razpravi pa so čebelarji govorili o sobivanju čebelarja in kmeta.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Dogajanje na Dnevu čebelarjev