Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Anketa s sejma AGRA 2013 - razstavljalci odgovarjajo

 

Misli in mnenja razstavljalcev sejma AGRA 2013

Agra 2013Pogovarjali smo se z razstavljalci sejma v Gornji Radgoni in jih povprašali, kako so zadovoljni z obiskom in prodajo, povedali pa so tudi, kako se je sejem skozi leta spremenil in ali še sploh ima svetlo prihodnost.

 

Hala A

 

 

 

 

Čebelarska zveza Slovenije

Kateri dan je vaša stojnica bila najbolj obiskana?
Nedelja in torek sta bila najbolj obiskana.

Stanje v državi ni najbolj rožnato. Ljudje nimajo denarja. Menite, da še sejem kot tak ima prihodnost ali bi potreboval kakšno reorganizacijo?
Menim, da je tale zadeva, kakor je sedaj postavljena, čisto v redu. Drugače pa bo Pomurski sejem po neki statistiki najbolj vedel, ali število obiskovalcev narašča ali je na nekem enakem nivoju ali upada. Če upada bo moral narediti neko analizo, zakaj je tako.

Ste bili že lansko leto prisotni na sejmu?
Ja, s sejmom sodelujemo že od leta 2006, tako da smo vsako leto tukaj.

Ste opazili kakšno razliko skozi vsa ta leta?
Meni se zdi, da je vsako leto na nivoju. Mi nikoli nismo imeli nikakršnih težav, vedno smo dobro sodelovali.Tudi s sosednjimi razstavljalci nismo na »nasprotnih straneh«.

Šemen Štefan, prodaja medu s.p.

Ste letos prvič tukaj?
Ne, že nekaj let zaporedoma.

Ste opazili kakšno razliko med preteklimi sejmi in letošnjim?
Nisem nekaj posebej opazil. Lani je bilo dobro, upam, da bo letos še boljše. Sem optimist.

Glede na to, da v državi ni vse kot bi moralo biti, ljudje nimajo denarja, menite, da še sejem ima prihodnost?
Ja, to ima. Sejem je bil in bo. To so stvari, ki so pogojene, da gredo naprej.

Se produkti dobro prodajajo?
Ja, zadovoljivo.

Slovenske železnice

Oglaševanje sejma je bilo veliko. Menite, da je pritegnilo veliko število ljudi ali je vseeno preveliki strošek, da bi si ga prišli ogledat?
Koliko sem slišala od prijateljice, ki je bila v nedeljo na sejmu, je sejem bil zelo obiskan.

Torej menite, da še ima vedno prihodnost?
Ja, precej za kmečke družine.

Ste v teh letih, ko ste prisotni na sejmu, občutili kakšno razliko?
Mislim, da bistvenih razlik ni. Drugače pa, sigurno so izboljšave.

Oljarna Kolarič

Kateri dan ste največ prodali?
V nedeljo.

Česa ste največ prodali?
Največ je bilo prodanega bučnega olja in namazov iz bučnih semen.

Ste bili že lansko leto prisotni na sejmu?
Ja, že kar nekaj let sodelujemo.

Ste občutili kakšno razliko med temi leti?
Glede prodaje opažamo, da malo pada. To je odziv standarda.

Pa menite, da kljub stanju v državi še ima sejem prihodnos ali bi se moral preusmeriti, reorganizirati?
Sejem ima prihodnost. Organizatorji se bodo morali prilagajati tej situaciji. Ponudba na sejmu je tudi pestra. Problem je denar.

Calze Polzela

Kateri dan ste imeli največ nakupa?
V nedeljo.

Česa ste največ prodali?
Nogavice za ženske in moške. Za oboje je bilo približno enako število prodanih nogavic. Največ pa se prodaja medicinski model. To je model, pri katerim nogavica nima roba oz. gumice, ki bi jih stiskala.

Torej ste zadovoljni s prodajo?
Je veliko boljša kot lani, ja. Po moje je to zaradi vremena, ker ni tako vroče in ker je dež in slabo, hladno vreme, ljudje razmišljajo, da morajo kupiti nogavice.

Kako dolgo že razstavljate na sejmu?
Že 15 let.

Lahko rečete, da se je v teh letih kaj spremenilo?
Letos je neverjetno veliko ljudi, več kot prejšnja leta. Tudi vzdušje je boljše. Mogoče je samo vreme tisto, ki je vplivalo na to ali pa se je kaj drugega spremenilo. Nekaj je tudi na tem, da je veliko predavanj, pokušenj in ljudje iščejo to.

Lahko rečete, da kljub stanju v državi ima sejem še prihodnost v državi?
Ja, vendar je edina kritika ta, da nam predrago zaračunajo prostor. Če bi dali cenejšo ceno, bi imeli več razstavljalcev, ljudje bi imeli več za videti in bi bili še bolj zadovoljni. Je pa zanimiv odziv, da ljudje kljub krizi še vedno pridejo na sejem, imajo neki običaj, gredo nekaj pogledat, se družijo. Mislim, da večina pride predvsem s tem namenom, da se družijo in da poiščejo kakšne stroje ali kaj podobnega.

Kovinostrugarstvo JanžekovičKovinostrugarstvo Martin Janžekovič s.p., Metlika

Ste zadovoljni z obiskom?
Zadovoljen z obiskom in s povpraševanjem.

Kateri dan je bilo največ strank?
V nedeljo in torek.

Za kaj se najbolj zanimajo?
Zanimajo se za glave za lahke motorne kose. To so deli, ki jih sami proizvajamo in tržimo.

Ste bili že lani tukaj?
Četrto leto sem že tukaj.

Bi lahko rekli, da se je skozi ta leta kaj spremenilo?
Ker sem bil prejšnja leta v drugi hali, kjer ni toliko prometa, lahko rečem, da je razlika predvsem v tem, kje razstavljaš. Letos sem v hali a in se res pozna, da je tukaj nejveč ljudi. Je pa prodaja v primerjavi s prejšnjimi leti ostala ista. Kljub krizi.

Je kljub recesiji in slabim razmeram v državi v sejmu še prihodnost?
Sejem mora biti, ker to bo edino, kar bo prebrodilo krizo. Če boste doma vi ali razstavljalci ali kupci, ne bo nič pomenilo. Morate nekaj dati ven, da potem to nazaj dobite. Se pa pozna, da ljudje imajo malo manj denarja in zadevo dvakrat ali trikrat obrnejo in dobro premislijo, ali jo bodo kupili.

Kmetija Janežič, Grosuplje

Kateri dan je bilo največ prodaje?
V torek in nedeljo

In kaj največ prodate?
Salam.

Bi rekli, da kljub stanju v državi, sejem ima prihodnost?
80% kupcev je Avstrijcev, ostalo pa Slovencev. Prihodnost je predvsem v obisku tujcev.

Ste med lanskim in letošnjim sejmom občutili kakšno razliko?
Obisk je približno enak, tudi glede prodaje je že kar nekaj let enak. Mogoče se govori za 10% razlike v dobičku. Tako da menim, da tisti, ki pride na sejem, pride z nekim namenom.

Mladinski center Gornja Radgona

Kaj menite glede na letošnji obisk sejma?
V soboto in nedeljo je bila velika gneča. Ljudi je bilo nenormalno veliko. Mislim, da je na odličitev ljudi, da pridejo na sejem, vplivalo vreme.
Letos smo se odličili, da bomo Mladinski center promovirali in imamo organizirano nagradno igro, ki smo jo začeli v nedeljo in bo trajala vse do četrtka. Traja dve uri, za nagrado pa si sodelujoči lahko priborijo majčko ali "šalčko" Mladinskega centra Gornja Radgona.

Glede na stanje v državi, mislite, da še sejem ima prihodnost?
Mislim, da je tisti osebni stik najbolj pomemben, tako da sejmi bodo vedno ostali, je pa res, da so postali vedno manjši, bolj strokovni. Včasih res ni bilo pomemno, ali si bil živilec ali kmetovalec, za vsakega se je nekaj našlo, zdaj pa so postali vedno bolj strokovni, tako da so že bolj za strokovno javnost in ne toliko za laično.

Podjetje Cukrček

Kdaj ste imeli največ prodaje?
V nedeljo.

Kaj ste najbolj prodajali?
Starejši najraje kupijo čokoladne bonbone, otroci pa imajo raje gumijaste in kisle bonbone.

Bi lahko rekli, da sejem ima prihodost, da lahko deluje v tej smeri ali bo potreboval kakšno spremembo?
Definitivno ima prihodnost, če se bodo sejemske cene znižale, sploh malice. Glede obiska in glede na to, da še ljudje kupujejo, je super. Ampak cene so pa res astronomske. Če bi bile nižje cene, bi ljudje najbrž še več kupovali.

Je obisk presegel vaša pričakovanja ali ste bili razočarani?
Nisem bila toliko presenečena skozi celi dan, kot sem bila presenečena takrat ko smo šli skozi zaslužek. Nisem pričakovala tolikšnega dnevnega zaslužka. Drugače pa sem tega sejemskega obiska navajena.

Pa je razlika v številu obiskovalcev zdaj in pred nekaj leti?
Slišala sem, da je obisk zelo upadel, vendar tega sama nisem opazila.

HribHrib d.o.o.

Ste zadovoljni z obiskom?
Mi smo pričakovali manj, tako da smo zelo zadovoljni. Nismo pričakovali, da se bo toliko prodalo, sploh semen, ki so za spomladansko obdobje, tako da smo res zadovoljni.

Kdaj ste imeli največ prodaje?
V soboto je bilo veliko masovne prodaje, nakupi po 2 in 3 evre. V nedeljo smo imeli največ prometa. Je pa bila prodaja dobra tudi v ponedeljek in torek, ko je bilo ljudi sicer manj, ampak so imeli večje nakupe.

Katera semena najbolj kupujejo?
Zelo veliko gre motovilca, radiča, vrtnic in drevesnih sadik.

Stanje v državi ni rožnato, kmetje nimajo denarja, pa vseeno mislite, da še sejem ima prihodnost?
Mislim da ja. Sejem je priložnost za manjša podjetja, da se lahko promovirajo in se tako predstavijo na trgu. Večja podjetja ne delajo veliko in so tukaj zato, da se pač malo predstavijo, manjša pa imajo priložnost, da pridobijo veliko novih strank.

Kmetijska zadruga Ormož

V državi so težke razmere, kmetje nimajo denarja. Mislite, da še sejem ima prihodnost v tej obliki kot je?
Glede na to, da je leto bilo veliko obiskovalcev, ja. So pa časi zelo hudi, kar se vidi.

Ste zadovoljni z obiskom? Je bilo to, kar ste pričakovali?
Ja, veliko smo imeli strank, ki jih je zanimalo naše delo. Verjetno tudi zaradi vremena, ki je povzročilo, da so šli vsi pod streho.

Za kaj pa se največ zanimajo?
Največ se zanimajo za zelenjavo. Smo imeli imeli tudi klice iz drugih koncev Slovenije, kje se da našo zelenjavo dobiti, tako da so neki pozitivni učinki, da smo tu.

Medex

Menite, da še sejem ima prihodnost, glede na to, da v državi ni denarja, ljudje pa dobro premislijo, kako ga bodo porabili?
Mislim, da ne. Ljudje imajo vedno manj denarja in ne hodijo več na sejme kot nekoč, ko so ti bili res zelo obiskani. Zdaj si lahko to privoščijo samo eni, ki imajo denar.

V katero smer bi vse skupaj spremenili oz. kako bi spremenili stvari, da bi bile bolj atraktivne za obiskovalce?
Mogoče brezplačen vstop.

Tuš

Kako ste zadovoljni s prodajo?
Obiska je zelo veliko. Prodaje ni veliko.

Kdaj je bilo največ gneče?
V nedeljo in v torek.

Kaj se največ proda?
Tradicionalne domače klobase.

Ste lansko leto že sodelovali tukaj?
Ne, letos prvič.

Kako pa se vam zdi sama organizacija sejma, predstavitve, potek, atmosfera?
Zelo nam je všeč.

Stanje v državi ni najboljše. Menite, da še sejem vseeno ima prihodnost ali bi se moral malo reorganizirati?
Mislim, da še ima. Ljudje še vedno pridejo in pogledajo, če se da kaj kupiti. Pa to je že neka tradicija v Radgoni in ljudje so na to navajeni in gredo. Veliko kmetov celo leto špara, da lahko ta prišparan denar tukaj tudi porabi.

Inštitut Kon-cert Maribor

Se obisk in število razstavljalcev iz leta v leto povečuje ali znižuje?
Mislim, da se število razstavljalcev ne zmanjšuje. Več ali manj pa se pojavljajo eni in isti. Število obiskovalcev pa mislim, da je vedno enako. Pri naši stojnici je bolj ali manj vedno enako število strank. V Sloveniji imamo okrog 5000 strank in vedno pridejo povprašat, če je kaj novega na trgu, če se kaj novega dogaja, saj se ukvarjamo z integrirano in ekološko pridelavo in predelavo.

Bi lahko rekli, da kljub razmeran v državi še sejem ima prihodnost?
Sigurno, da ima prihodnost. Sama kriza se sicer odraža, ampak ne toliko na samem sejmu. Mogoče nekomu sama predstavitev svojega podjetja na sejmu cenovno ne znese, ampak kmetje in vsi ostali še vedno pridejo, ker jih zanimajo novosti.

KZ Krka, Novo mesto

Še je prihodnost v sejmu ali potrebuje neko novo usmerjenost, da bo bolj atraktiven za ljudi?
Če sem iskren, ta hala, torej hala a, odraža krizo živilske stroke. Deset let nazaj so v tej hali bili mesarji. V tem času so eni propadli, drugi zabredli v krizo, to pa prikazuje realno stanje, saj je celotna živilska stroka v globoki recesiji in bi to temo bilo potrebno malo širše obdelati s strani ministrstva in drugih institucij. Pogrešamo živilsko stroko, saj je ta hala bila temu tudi namenjena.

Kaj bi vi naredili, da bi se stanje tukaj spremenilo?
Pristopil bi z ugodnejšo ponudbo do teh živilcev, saj je potrebno, da se predstavijo, ker javnost pričakuje, da so tu. Žal pa si ti v tem času težko privoščijo. Samo sejmišče bi lahko pripomoglo k temu.

Ekološka kmetija Berden

Ste zadovoljni s strankami?
Smo ja.

Kdaj ste največ prodali?
V soboto in nedeljo.

Ste bili tukaj že lani?
Ja, ampak lani smo se tukaj samo predstavljali, letos pa imamo možnost tudi nekaj prodati.

Lahko rečete, da vse skupaj nazaduje ali napreduje?
Lansko leto nismo vse skupaj toliko spremljali, ampak mislim, da je kar velik obisk.

Menite, da kljub stanju v državi ima sejem še prihodnost?
Mislim, da ima vsaj v smeri ekološke pridelave. Ker je vedno več ljudi ozaveščenih in povprašujejo po ekoloških izdelkih. In mislim, da bi bilo potrebno v prihodnje te sejme prilagoditi tej tematiki. Sicer je že sedaj velika pripravljenost ljudi s strani ekološkega kmetijstva, da nekaj pokažejo, ampak še vedno premalo.

Kmetijska zadruga Agraria Koper

Ste zadovoljni z obiskom?
Kljub dežju je bilo ogromno ljudi. Tudi sadje se prodaja.

Kdaj pa je bilo največ gneče?
V torek popoldne, v času kosila?

Kljub razmeram v državi, menite, da še sejem ima prihodnost?
Mislim, da še ima ja. Tudi če se predstavljajo razna podjetja je to dobro za njih, saj je prihodnost v oglaševanju.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Anketa s sejma AGRA 2013 - razstavljalci odgovarjajo