Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prleške vinske ceste

 

Priložnost skupne promocije vinskega turizma Prlekije

Ustanova akademika dr. Anton Trstenjaka, ki se že 24 let ukvarja z razvojem Prlekije, Slovenskih goric in Haloz, je na 51. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni pripravila posvet na temo Prleške vinske ceste - priložnost skupne promocije vinskega turizma Prlekije. »Tudi država vzpodbuja in se zaveda pomembnosti regionalnega razvoja,« je v uvodu posveta, na katerem so poskušali obiskovalcem predstaviti ta pomembni potencial Prlekije, dejal dr. Henrik Gjerkeš, predsednik uprave ustanove akademika dr. Antona Trstenjaka, izvršni direktor ustanove Klaus Dieter Požgan pa je dodal: »Razvoj vinskega turizma je eden od pomembnih razvojnih potencialov Prlekije.

Ob že zavidljivih uspehih nekaterih akterjev, je nadaljnji, še uspešnejši razvoj, odvisen tudi od sodelovanja med vinogradniki, vinarji, nosilci turistične, gastronomske in kulturne ponudbe ter lokalnih skupnosti območja. Kakovostna strategija in aktivnosti so lahko le plod pobud in izkušenj 'od spodaj navzgor', torej tistih, ki so tako neposredno kot posredno vključeni v vinski turizem, in ki najbolje poznajo ovire ter neizkoriščene možnosti.«

Posveta se je udeležila tudi državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu mag. Andreja Jerina, ki je ob tem dejala: »Ugotavljamo, da je tisto, kar v resnici omogoča in nudi nove razvojne priložnosti, sigurno področje turizma. Področje turizma na način, da promoviramo naše naravne danosti, tako naravo, kot okolje, kot kmetijstvo. In proizvodne produkte, ki jih znamo naravi in okolju prijazno ustvariti in to so nedvomno produkti, ki imajo v ozadju zgodbo in dodano vrednost. In to kar danes iščemo, je dodana vrednost. In ta dodana vrednost nam omogoča nadaljnji razvoj in nadaljnje zaposlovanje. Na državi ravni sigurno vidimo in smo tudi pripravljeni podpirati področje turizma v naslednji perspektivi 2014-2020.

Na posvetu je predsednik uprave družbe Pomurski sejem Janez Erjavec spomnil tudi na protest vinogradnikov v sklopu letošnjega sejma v Gornji Radgoni. Vinogradniki so opozorili na nove davščine, ki bi lahko ogrozile obstoj panoge. »Bistveno bolje je, če imamo vinograde, kot pa če nam ta zemljišča zarasejo gozdovi, ker bomo na dodano vrednost teh gozdov čakali izredno dolgo, desetletja,« je dejal Erjavec, katerega veseli, da so prav na letošnjem sejmu vinogradniki dobili zagotovilo slovenske vlade, da jim bo prisluhnila in jih dodatno ne bo obremenjevala.

V nadaljevanju so o razvojnih priložnostih skupne promocije vinskega turizma Prlekije govorili številni predstavniki vinskih družb, društev, institucij, zavodov in organizacij ter tudi posamezniki, ki so vpeti v turistično ponudbo.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Prleške vinske ceste