Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sejem AGRA 2013 zaprl svoja vrata

 

51. mednarodni kmetijsko-živilski sejem uspešno zaoral svežo ledino v poldrugo stoletje tradicije

AGRA 2013Janez Erjavec, predsednik uprave družbe Pomurski sejem ob zaključku 51. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA: »Letošnji, 51. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA je dokazal, da obstaja v Sloveniji tudi optimizem. 1730 razstavljavcev iz 29 držav na preko 68.000 kvadratnih metrov razstavnih površin in vzorčnih nasadov je prikazovalo najboljše izdelke, znamke in storitve, kar jih premorejo kmetijstvo, živilska industrija in institucije. In prav institucije so bile tiste, ki so v bistvu sejale optimizem s prepričanjem, da je kmetijstvo ne le najpomembnejša gospodarska panoga ampak tudi najbolj perspektivna. Zraslo je tudi prepričanje med mladimi, ki se bodo v prihodnje odločali za kmetovanje, da naj se ne bi odločali za kmetovanje zato, ker nimajo druge izbire, temveč zato, ker si to tudi želijo.

Biti kmetovalec, gospodar ali bi lahko rekli tudi direktor kmetije, ne glede na to, s katero kmetijsko dejavnostjo se kdo ukvarja, je častno in obenem tudi odgovorno delo. In to mora biti tudi nekakšno vodilo in v zavesti vseh nas, da ne bomo gledali na kmetijstvo in na kmeta kot na nekaj, kar ni dovolj častno ali dovolj eminentno. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje na čelu z ministrom mag. Dejanom Židanom je v prvi vrsti vlivalo pogum in optimizem, tako v razstavnem delu, kjer je bil poudarek na vodi, lokalni oskrbi, na ekološkem kmetovanju, naravnih parkih, izobraževanju, kot tudi v strokovnem delu z razstavami avtohtonih pasem in z vrsto strokovnih posvetov in predavanj. Tudi kritičnim vsebinam se ni izognilo, ampak je ponujalo sprejemljive rešitve, kot na primer ob protestu vinogradnikov, kjer so vinogradniki vsaj dobili zagotovilo, da bo ministrstvo za kmetijstvo, in tudi celotna vlada, prisluhnilo problemom in zahtevam vinogradnikov in poskušalo najti najbolj pravično rešitev.

Tudi ostale inštitucije so odigrale pomembno vlogo, tako Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, ki je ena mlajših inštitucij, kot tudi Zadružna zveza Slovenije, ki ima pomembno vlogo pri povezovanju različnih kmetijskih subjektov v neko verigo primarne proizvodnje, trgovine, predelovalne industrije ter ne nazadnje bančništva. Sejem je letos posebno pozornost namenjal tudi gozdarstvu. Ne nazadnje je Slovenija gozdnata dežela, zato ima tudi veliko potencialnih možnosti nadaljnjega razvoja. Ne samo na področju gozdarstva, ampak v predelavi lesa v kvalitetne izdelke. V tiste izdelke, ki predstavljajo dodano vrednost. Tako, da bo sejem v prihodnje še večjo pozornost posvečal tudi gozdarstvu.

Če sodimo po letošnjem prvem sejmu v novega pol stoletja sejmov v Gornji Radgoni, smo lahko upravičeno optimisti. Sejem je namreč kljub krizi in kljub slabemu vremenu obiskalo veliko več obiskovalcev kot prejšnja leta. Število obiskovalcev je preseglo magično znamko 120.000, kar je za nas organizatorje dober obet zato, da bodo s sejmom zadovoljni tudi razstavljavci. V krizi vedno več ljudi vidi priložnost, in to velja tako za razstavljavce, podjetja, kot tudi za kmetovalce in ne nazadnje obiskovalce. Sejem namreč že dolgo ni več namenjen samo kmetovalcem, ampak je vedno bolj namenjen vsem tistim, ki jim ni vseeno, kaj bomo v prihodnosti imeli na slovenskih trgovskih policah, kakšno hrano si lahko pridelamo tudi doma v lokalni samooskrbi. Tako, da bi o letošnjem sejmu lahko govorili praktično v samo pozitivnih oblikah. In mi, kot organizatorji, se ob zaključku sejma že oziramo v leto 2014, in v številne projekte, ki so bili letos nakazani kot dobra in perspektivna popotnica za prihodnost, in jih bomo v naslednjem letu poskušali uresničiti. In zato bo jutri že prvi dan priprav za novi sejem AGRA 2014.«

OBJEKTIVNA KAKOVOST

1.730 razstavljavcev (1222 domačih in 510 tujih razstavljavcev), 29 sodelujočih držav, 23.000 m2 razstavnih površin v halah, 27.000 m2 zunanjih razstavnih površin, 3.000 m2 razstav živali, 15.300 m2 vzorčnih nasadov, maneža - skupno 68.300 m2 razstavnih površin. Prireditev je obiskalo 126.000 obiskovalcev.

Na mednarodnih ocenjevanjih kakovosti je sodelovalo 300 podjetij z 965 izdelki iz 17 držav

Mednarodno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov: 29 podjetij, 149 izdelkov iz Slovenije in Hrvaške

Mednarodno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov: 26 podjetij, 137 izdelkov, iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Nemčije

Mednarodno ocenjevanje sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod: 13 podjetij, 62 izdelkov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Madžarske, Nemčije ter Bosne in Hercegovine

Odprto državno ocenjevanje Vino Slovenija Gornja Radgona: 155 pridelovalcev s 495 vzorci vin iz Avstrije, Hrvaške, Makedonije in Slovenije

Ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo: 50 čebelarjev z 72 vzorci medu iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Slovaške

Mednarodno ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme: 27 podjetij s 50 eksponati iz Japonske, Poljske, ZDA, Velike Britanije, Švedske, Slovenije, Italije, Nemčije, Češke, Nizozemske, Avstrije in Francije

SVEŽI POUDARKI NA TRADICIONALNO KAKOVOST

Sejem AGRA se je v mednarodnem letu sodelovanja na področju voda in mednarodnem letu kvinoje ozrl v prihodnost slovenske in svetovne pridelave hrane s skupinsko predstavitvijo EKO in biodinamične pridelave. Predstavljal je ekološke pridelke in živila, zelenjavo iz integrirane pridelave in opozarjal na pomen lokalne samooskrbe. V zaokroženi predstavitvi so sodelovali zavod za biološko dinamično gospodarjenje Demeter, Biodar, Društvo Ekoprlekija, Ekopodeželje d.o.o. ter druge zveze, združenja in posamezni ekološki pridelovalci in rejci. Razstavo, pokušnje in prodajo njihovih izdelkov so popestrile izobraževalne delavnice. Predstavljale so se kmetije s svojo turistično in prehransko dopolnilno dejavnostjo.

GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je v razstavi in s pokušnjami predstavila projekt "Kupujem slovensko" z več kot 51 najboljšimi slovenskimi blagovnimi znamkami. Pripravili so tudi tekmovanje na področju razvoja novih eko inovativnih živilskih proizvodov EcoTrophelia Slovenija 2013.

S skupinskim razstavnimi prostori so se predstavile Brazilija, Poljska, Avtonomna pokrajina Vojvodina, ter projekt City cooperation s 24 madžarskimi, avstrijskimi in slovenskimi mesti.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je pripravilo interaktivno razstavo »Vode povezujejo« in številne aktualne strokovne posvete. Pod njihovim okriljem so se predstavili naravni parki Slovenije in Konzorcij biotehniških šol. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je bila dejavna s strokovnimi svetovanji in posveti, stanovskimi dogodki in s strokovno vodenimi ogledi strokovnih razstav živali.

Zadružna zveza Slovenije je predstavila nagrajene zadruge za pridelavo sadja in zelenjave, mesa in mlečnih izdelkov ter zadružne vinske kleti.

Čebelarska zveza Slovenije in Čebelarska zveza društev Pomurja sta ob čebelarski razstavi in strokovnem dogajanju pripravili pokušnje medu ter delavnice za otroke.

Predstavljala se je Športna enota Slovenske vojske ter AME- socialna gerontologija.

Izjemne pozornosti so bile deležne obsežne strokovne razstave slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, govedi pasem, ki imajo v Sloveniji rejske programe, Ljutomerskih kasačev, posavcev, prašičev, drobnice, čebelarstva, perutnine, malih živali, kraških ovčarjev in rib. Še posebej so bile atraktivne predstavitve na maneži. Vrt po načinu permakulture z biodinamičnim gospodarjenjem se je zaključil s prireditvijo Od semena do krožnika. Vzorčni nasad Biotehniške šole Rakičan je vabil iz sejemskega vrveža v zelenje in cvetje več kot 300 vrst avtohtonih, domačih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin.

K pomenu gozdarstva je vodila sejemska učna gozdna pot s strokovnim vodenjem in delavnicami za otroke. Zavod za gozdove Slovenije je organiziral 15. sekaško tekmovanje lastnikov gozdov ter vsakodnevne demonstracije varnega dela v gozdu. K čim boljšemu gospodarjenju z gozdovi je vabila razširjena ponudba najnovejše mehanizacije, opreme in orodij s področja gozdarstva z bogatim spremljevalnim programom. Gradbeni inštitut ZRMK in ENSVET sta postregla z dobrimi nasveti za trajnostno gradnjo in uporabo obnovljivih virov energije na kmetijah in v gospodinjstvih.

Sejem je bil parada vrhunskih dosežkov s področja kmetijske mehanizacije, orodja in opreme, kmetijskih gradenj, varovanja okolja, semenarstva, sredstev za prehrano in nego živali ter rastlin, opreme za živilskopredelovalno industrijo, vinarstvo in vinogradništvo.

Premierno se je predstavil projekt Spoštujmo slovensko, ki je primer dobre prakse povezovanja lokalnih ponudnikov za ponudbo živilskih izdelkov iz kmetijske pridelave v slovenskih trgovinah. Pri pripravi zanimivih sejemskih predstavitev so sodelovali še Zveza Turističnih kmetij Slovenije, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota, Zveza društev podeželske mladine Slovenije, Razvojna agencija Kozjansko, AME- socialna gerontologija, Zavod za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona, LAS Ovtar, Etnološko društvo Kunštni Prleki ter številne druge stanovske in strokovne organizacije.

BOGASTVO OKUSOV

Okuse obiskovalcev so ostrile in hkrati razvajale pokušnje vin z Odprtega državnega ocenjevanja vin "Vino Slovenija Gornja Radgona 2013", pokušnje vin z Vinsko kraljico Slovenije 2013 Nežo Pavlič, pokušnje vin iz ekološko pridelanega grozdja, pokušnje živilskih izdelkov iz eko, biodinamične ter integrirane pridelave, Gostilna Slovenija s ponudbo slovenskih jedi, pokušnje regionalnih specialitet in domačih jedi iz turističnih kmetij, mlečnih in mesnih izdelkov govedi, konj, drobnice ...

Najmlajše je z naravo povezal otroški vrtec z ustvarjalnimi delavnicami, s pokušnjami domače hrane in strokovno vodenim pohajanjem po sejemskih zanimivostih. Otroci pa so se lahko poskusili tudi v ježi konjev.

STROKOVNO IN RADOŽIVO SEJEMSKO DOGAJANJE

Sejem je popestrilo več kot 150 zanimivih strokovnih in družabnih dogodkov, več kot polovica od teh je bila srečanj strokovne narave. Še posebej razveseljivo je, da so bili strokovni posveti še bolje obiskani kot pretekla leta, kar kaže na rast zavedanja javnosti o pomenu znanja za pridelavo, predelavo in ponudbo zdrave hrane. Po strokovnih spoznanjih so se obiskovalci lahko osvežili in se zabavali pri tekmovanju v molži krave, ob predstavitvah dežel v projektu City Cooperation, na 15. državnem sekaškem tekmovanju lastnikov gozdov, tekmovanju v presekovanju ter rezu debla, na tekmovanju v plesanju polke in vlečenju vrvi, izboru najtežje buče in najzanimivejših okrasnih bučk s pokušnjo bučne juhe, na 45. dnevu avstrijske Štajerske, 4. srečanju starodobnih traktorjev Steyr.

Lepemu obisku pa so botrovale tudi ugodnosti pri nakupu vstopnic, parkiranju ter vsakodnevni organizirani avtobusni prevozi.

Hvala vam, ker ste z nami sejali in želi sodelovanje. Vabljeni na 52. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, v Gornji Radgoni od 23. do 28. avgusta 2014!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Sejem AGRA 2013 zaprl svoja vrata