„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

17. vinska kraljica Neža predala krono 18. vinski kraljici Špeli

 

Slovenski vinski dvor ima novo kraljico

Vinska kraljica SlovenijeV navzočnosti številnih gostov, vinskih kraljic, ljubiteljev vina in drugih obiskovalcev, v hotelu Radin v Radencih, sta minister za kmetijstvo in okolje, mag. Dejan Židan in predsednik uprave Pomurskega sejma d.d., Janez Erjavec, okronala 18. vinsko kraljico Slovenije. V letu 2014 bo tako krono nosila Špela Štokelj s Planine pri Ajdovščini, ki je na vinskem prestolu nasledila Nežo Pavlič iz Dobrneža pri Slovenskih Konjicah. Pomurski sejem, organizator izbora slovenske vinske kraljice, je 25 - letno Primorko izbral v konkurenci enajstih kandidatk iz vseh treh vinorodnih dežel. Špela Štokelj je med vsemi kandidatkami pokazala največ splošnega znanja ter znanja o vinogradništvu in vinarstvu, izkazala se je tudi v predstavljanju ponudbe in postrežbe vina. Nova slovenska vinska kraljica živi na družinskem posestvu na Planini, skupaj s starši, bratom in sestro pa se ukvarjajo z vinogradništvom. Leta 2010 je diplomirala pri programu krajinska arhitektura na Biotehniški fakulteti v Ljubljani ter pridobila naziv diplomirana inženirka krajinske arhitekture. Zdaj nadaljuje študij na magistrski stopnji krajinske arhitekture.

Štokljeva - sedma Primorka s tem laskavim nazivom - se je z zaobljubo zavezala, da bo promovirala slovenska vina in vinogradništvo, skrbela bo za prepoznavnost slovenske vinorodne dežele kot turistično zanimive pokrajine, hkrati pa bo zadolžena za ozaveščanje o kulturi pitja, predvsem med mladimi. „Želim predvsem navduševati ljudi nad vinom in vinsko kulturo. Približati, ponuditi in povedati zgodbo, ki je ujeta v vsakem kozarcu", je med drugim povedala nova Slovenska vinska kraljica, ki je za svoje (kraljičino) vino v letu 2014, izbrala Pinelo, avtohtono Vipavsko sorto iz posestva Štokelj, s katero so prisotni tudi nazdravili. Posestvo sicer vodita kraljičina starša Majda in Damjan.

Kakorkoli že, Špela Štokelj bo v letu 2014 združevala slovenske vinorodne dežele, predstavljala slovenska vina in vinogradništvo ter bo poslanica slovenskega turizma in kulturne dediščine. Na slovesnosti kronanja sta prisotne uvodoma nagovorila Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma, nosilca projekta Vinska kraljica Slovenije ter mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje RS. Še pred kronanjem nove kraljice se je njena predhodnica Neža Pavlič še zadnjič v vlogi Vinske kraljice Slovenije za leto 2013 ozrla v leto, ki je bilo zanjo kraljevsko tako po poslanstvu kot tudi po osebnih vtisih. Zahvalila se je za vse kar je doživela kot vinska kraljica, ki ji bo ostalo trajno v spominu, nato pa ji je Jože Tominšek, predstavnik domicilnega Društva vinogradnikov Slovenske Konjice, pomagal sneti krono in jo pospremil v zavetje vinskih dvorjanov, domačih vinarjev in dosedanjih vinskih kraljic. Potem ko sta ji Dejan Židan in Janez Erjavec, z nekoliko nerodnosti, nadela krono, in ko je svečano zaprisegla, je 18. VKS Špela Štokelj, prvič nagovorila javnost. Obljubila je, da bo vinorodna Slovenija tudi z njeno pomočjo bolj prepoznavna in cenjena med vsemi, ki častijo vino ter, da si bo prizadevala, da bi vsi spoznali dobro plat vina in razumeli njegovo povezanost s slovenskim človekom. Kot krajinska arhitektka je poudarila tudi značilno lepoto in pomen slovenske vinorodne kulturne krajine.

Letošnji, 18. Vinski kraljici Slovenije je najprej čestital in zbrane nagovoril Mihael Feher, pomočnik direktorja Podružnice Pomurje, Nove KBM, v imenu generalnega pokrovitelja projekta Vinska kraljica Slovenije Nove KBM. Sledil mu je pokrovitelj avtomobila Vinske kraljice Slovenije 2014, direktor podjetja Avto Rajh - Dušan Rajh, ki ji je za eno leto predal ključe vozila Ford Fiesta dizel. Kot pokrovitelj vina Vinske kraljice Slovenije 2014, Pinele, je v imenu Posestva Štokelj, Špeli čestital njen oče Damjan. Priklonil se ji je tudi podžupan matične občine Ajdovščina, Igor Česnik. Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije je z nagovorom in voščili zastopal predsednik Cvetko Zupančič, čestital pa ji je tudi Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije. V imenu vseh Planinskih vinarjev ji je kraljevsko leto zaželel predsednik vinogradniškega društva Peter Ferjančič. Vinske kraljice Slovenije preteklih letnikov pa so jo sprejele v svojo družbo tako, da so ji podarile njen portret v kraljevski opravi, ki ga je naslikala Tamara Vogrin-Tara, ki je tudi brezplačno kreirala obleko Vinske kraljice Slovenije 2014, katero je izdelala Martina Lavrenčič. Z nakitom je Vinsko kraljico Slovenije donatorsko opremilo Zlatarstvo Princes art. Za lep izgled in dobro počutje Špele Štokelj bodo v njenem kraljevskem letu skrbeli Tea Bratina make up, MakeUp&More Barbara Mesarič, urejanje nohtov Barok - Petra Gregorič s.p., Frizerski salon Dream team-Darja Kornhausler Pintar s.p., kemična čistilnica Domen Vrečko s.p., Čiščenje in gostinstvo Bojan Kodelja s.p.

Na svečanem kronanju nove SVK, ki ga je povezoval Stane Kocutar, sta s svojim nastopom pridala dodaten pridih plemenitosti operni in koncertni baritonist, Marko Kobal, prvak SNG Opera in balet Ljubljana, ter Tomaž Plahutnik, priznani slovenski citrar in glasbeni pedagog. Kraljevski vtis so poudarile fanfare Qua Tromba.

VINSKA KRALJICA SLOVENIJE 2014

Rodila se je 8. maja 1988 v Ljubljani mami Majdi in očetu Damjanu. Odraščala je na družinskem posestvu na Planini pri Ajdovščini skupaj z mlajšim bratom Nejcem in sestro Lejo. Končala je Osnovno šolo Danila Lokarja v Ajdovščini, Škofijsko gimnazijo v Vipavi ter študij krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti na Univerzi v Ljubljani. Študij je leta 2010 zaključila kot diplomirana inženirka krajinske arhitekture. Ker je želela svoje znanje nadgraditi, je nadaljevala študij na magistrski stopnji in ga sedaj zaključuje s pisanjem magistrske naloge. Že od majhnega je povezana z družinsko tradicijo pridelave vina. Pri šestnajstih letih je opravila degustacijski tečaj in tako že devet let sodeluje pri ocenjevanjih na Kmetijskih inštitutih kot opazovalka na degustacijah, saj želi poglobiti svoje znanje tudi na strokovnem področju vinarstva.

PRVIH OSEMNAJST...

Sedaj ko so okronali že 18. slovensko vinsko kraljico, je zanimivo videti katerih 17 deklet je dosedanjih „lastnic slovenskega vinskega dvora", in sicer vse od leta 1996. Najprej je to bila Lidija Mavretič iz Bele krajine (1996), sledijo pa Selma Lukač s Koprskega (1997), Katarina Jenžur iz Posavja (1998), Irena Kupljen iz Radgonsko - kapelskih goric (1999), Martina Stegovec z Vipavskega (2000), Jerneja Bratuša iz Noršincev pri Ljutomeru (2001). V letu 2002 je bila kraljica Tjaša Koroša ravno tako iz Ljutomersko - ormoških goric, v letu 2003 pa Simona Štraus iz Šmarsko – virštajnskih goric. Leta 2004 je to bila Vesna Bajuk iz okolice Metlike v Beli krajini, potem v letih 2005 in 2006 Maja Cigoj iz oklica Ajdovščine, v letu 2007 Maja Benčina iz okolice Vipave, v letu 2008 je to bila Svetlana Širec (iz Krčevine, torej iz mariborsko – ptujskega območja), leto 2009: Karolina Kobal (Vrhpolje pri Vipavi), leto 2010: Andreja Erzetič (Vedrijan v Goriških Brdih); leto 2011: Simona Žugelj (Čuril pri Metliki); Leto 2012: Martina Baškovič (Krška vas); Leto 2013: Neža Pavlič (Dobrnež pri Slovenskih Konjicah); Leto 2014: Špela Štokelj (Planina pri Ajdovščini).

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem 17. vinska kraljica Neža predala krono 18. vinski kraljici Špeli