Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Moj samooskrbni zelenjavni vrt

 

Na Pomurskem sejmišču zasadili „ekološki zelenjavni vrt"

Vrt sejemKo si bodo obiskovalci 52. mednarodnega kmetijsko – živilskega sejma Agra, ki bo med 23. in 28. avgustom, v vzhodnem delu Pomurskega sejmišča v Gornji Radgoni ogledovali vzorčne nasade in sadovnjake, bodo gotovo občudovali tudi zanimiv vrt z ekološkimi domačimi vrtninami. V okviru vseslovenske akcije »Moj samooskrbni zelenjavni vrt« so namreč sejmarji, v sodelovanju Kluba Gaia in Vrtnarstva Alt iz Pristave pri Ljutomeru, pripravili brezplačno delavnico »Zasaditev ekološkega zelenjavnega vrta«, kjer so poleg teoretičnega dela, dejansko zasadili še pravi majhni vrt.
Pod strokovnim vodstvom strokovnjaka Kluba Gaia ter omenjenega prleškega vrtnarstva, se je zanimive in aktualne delavnice udeležilo kar nekaj učenja in svetovanja o vrtnarjenju zainteresiranih vrtičkarjev, ki so se lahko marsikaj naučili. Med udeleženci delavnice je med najbolj dejavnimi bila tudi izvršna direktorica Pomurskega sejma d.d. Mateja Jaklič, ki pravi, da so domače ekološke vrtnine nekaj posebnega, ob tem je vrtnarjenje dobrodošlo tudi kot rekreacije in nenazadnje kurjenje odvečnih kalorij.

Sicer pa, kot je bilo slišati, je načrtovanje zelenjavnega vrta eno najtežjih, a hkrati najbolj pomembnih opravil pri vzgoji zdrave, domače in okusne zelenjave. Je res potrebno, da je tako naporno? Seznam, kaj v gospodinjstvu radi jemo, kaj hitro sestavimo. Potem pa se začnejo vse težja in težja vprašanja. Koliko rastlin potrebujemo, da bo dovolj za nas? In koliko nam velikost našega vrta sploh dopušča? Kam umestimo rastline, da bo kolobar pravilen? Kateri so slabi in kateri dobri sosedje? Kako sestavimo mešane posevke? Katere koristne rastline bodo najbolje zapolnile vmesni prostor med rastlinami? Torej veliko vprašanj brez odgovorov. Toda, zakaj bi si belili glavo, se mučili z odgovori nanje, ko lahko svoj čas posvetim stvarem, ki jih imamo zares radi. Zato so namreč stopili skupaj strokovnjaki Kluba Gaia ter zasnovali novo spletno stran z brezplačno aplikacijo samooskrbnega vrta naredivrt.si , ki na zabaven, enostaven in privlačen način pripravi načrt našega domačega vrta z upoštevanjem pravil kolobarjenja, dobrih in slabih sosedov ter mešanih posevkov, setvenega koledarja...
Na Pomurskem sejmišču, na nekaj deset kvadratnih metrov, je tako nastal „moj samooskrbni zelenjavni vrt". Prvo so izpeljali uvodno predavanje z usmeritvami kako sploh zasnovati zelenjavni vrt. Na osnovi želja, izkušenj in strokovnega znanja so naredili načrt; Center vrta bo predstavljala zeliščno – zelenjavna gredica na katero so posadili tudi jagode. Vrtnine so razdeljene po vrtu glede na zahteve po gnojenju. Prvi najbolj gnojen del vrta bo namenjen zelenjavi z veliko zahtevo po hranilih to je plodovkam (paradižnik, paprika, kumare) in zgodnjemu zelju in krompirju. Drugi je namenjen kapusnicam kot so cvetača, brokoli, kolerabica, ohrovt. Na tretji zelo malo gnojeni poljini bodo gojili korenček, peteršilj,čebulo in por. Zraven pa še grah in blitvo. Na četrto poljino pa so (bodo) posadili rdečo peso, stročji fižol, bob, špinačo ipd.
Ob poznavanju osnovnih zakonitosti vrtnarjenja in koščku zemlje zdravo zelenjavo za lastno preskrbo lahko pridela skoraj vsakdo. Še posebej tisti, ki se udeležijo Gainih delavnic, saj na predavanjih lahko izvedo kako se lotiti vrtnarjenja, kako oblikovati zelenjavni vrt in pripraviti tla za uspešno rast rastlin. Dobijo tudi informacije o pravih kombinacijah rastlin in postopkih za pridelavo zdrave domače zelenjave za samooskrbo. Delavnice so sicer namenjene tako začetnikom kot tudi tistim, ki so na vrtu preživeli že nekaj časa, pa si želijo spoznati še kaj novega...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Moj samooskrbni zelenjavni vrt