Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Moj samooskrbni zelenjavni vrt

 

Na Pomurskem sejmišču zasadili „ekološki zelenjavni vrt"

Vrt sejemKo si bodo obiskovalci 52. mednarodnega kmetijsko – živilskega sejma Agra, ki bo med 23. in 28. avgustom, v vzhodnem delu Pomurskega sejmišča v Gornji Radgoni ogledovali vzorčne nasade in sadovnjake, bodo gotovo občudovali tudi zanimiv vrt z ekološkimi domačimi vrtninami. V okviru vseslovenske akcije »Moj samooskrbni zelenjavni vrt« so namreč sejmarji, v sodelovanju Kluba Gaia in Vrtnarstva Alt iz Pristave pri Ljutomeru, pripravili brezplačno delavnico »Zasaditev ekološkega zelenjavnega vrta«, kjer so poleg teoretičnega dela, dejansko zasadili še pravi majhni vrt.
Pod strokovnim vodstvom strokovnjaka Kluba Gaia ter omenjenega prleškega vrtnarstva, se je zanimive in aktualne delavnice udeležilo kar nekaj učenja in svetovanja o vrtnarjenju zainteresiranih vrtičkarjev, ki so se lahko marsikaj naučili. Med udeleženci delavnice je med najbolj dejavnimi bila tudi izvršna direktorica Pomurskega sejma d.d. Mateja Jaklič, ki pravi, da so domače ekološke vrtnine nekaj posebnega, ob tem je vrtnarjenje dobrodošlo tudi kot rekreacije in nenazadnje kurjenje odvečnih kalorij.

Sicer pa, kot je bilo slišati, je načrtovanje zelenjavnega vrta eno najtežjih, a hkrati najbolj pomembnih opravil pri vzgoji zdrave, domače in okusne zelenjave. Je res potrebno, da je tako naporno? Seznam, kaj v gospodinjstvu radi jemo, kaj hitro sestavimo. Potem pa se začnejo vse težja in težja vprašanja. Koliko rastlin potrebujemo, da bo dovolj za nas? In koliko nam velikost našega vrta sploh dopušča? Kam umestimo rastline, da bo kolobar pravilen? Kateri so slabi in kateri dobri sosedje? Kako sestavimo mešane posevke? Katere koristne rastline bodo najbolje zapolnile vmesni prostor med rastlinami? Torej veliko vprašanj brez odgovorov. Toda, zakaj bi si belili glavo, se mučili z odgovori nanje, ko lahko svoj čas posvetim stvarem, ki jih imamo zares radi. Zato so namreč stopili skupaj strokovnjaki Kluba Gaia ter zasnovali novo spletno stran z brezplačno aplikacijo samooskrbnega vrta naredivrt.si , ki na zabaven, enostaven in privlačen način pripravi načrt našega domačega vrta z upoštevanjem pravil kolobarjenja, dobrih in slabih sosedov ter mešanih posevkov, setvenega koledarja...
Na Pomurskem sejmišču, na nekaj deset kvadratnih metrov, je tako nastal „moj samooskrbni zelenjavni vrt". Prvo so izpeljali uvodno predavanje z usmeritvami kako sploh zasnovati zelenjavni vrt. Na osnovi želja, izkušenj in strokovnega znanja so naredili načrt; Center vrta bo predstavljala zeliščno – zelenjavna gredica na katero so posadili tudi jagode. Vrtnine so razdeljene po vrtu glede na zahteve po gnojenju. Prvi najbolj gnojen del vrta bo namenjen zelenjavi z veliko zahtevo po hranilih to je plodovkam (paradižnik, paprika, kumare) in zgodnjemu zelju in krompirju. Drugi je namenjen kapusnicam kot so cvetača, brokoli, kolerabica, ohrovt. Na tretji zelo malo gnojeni poljini bodo gojili korenček, peteršilj,čebulo in por. Zraven pa še grah in blitvo. Na četrto poljino pa so (bodo) posadili rdečo peso, stročji fižol, bob, špinačo ipd.
Ob poznavanju osnovnih zakonitosti vrtnarjenja in koščku zemlje zdravo zelenjavo za lastno preskrbo lahko pridela skoraj vsakdo. Še posebej tisti, ki se udeležijo Gainih delavnic, saj na predavanjih lahko izvedo kako se lotiti vrtnarjenja, kako oblikovati zelenjavni vrt in pripraviti tla za uspešno rast rastlin. Dobijo tudi informacije o pravih kombinacijah rastlin in postopkih za pridelavo zdrave domače zelenjave za samooskrbo. Delavnice so sicer namenjene tako začetnikom kot tudi tistim, ki so na vrtu preživeli že nekaj časa, pa si želijo spoznati še kaj novega...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Moj samooskrbni zelenjavni vrt