Na Petrovem sejmu iskane metle, spodnjice in sadje
Minil je še en, dobro obiskan, tradicionalni Petrov sejem
Mesto Gornja Radgona, ki je tudi sploh sejemsko mesto, ni znano samo po 'komercialnih' in predstavitvenih sejmih, katere organizira družba Pomurski sejem d.d., temveč tudi z dvema znanimivia in tradicionalnima »verskima« sejmoma. Poleg jesenskega Leopoldovega sejma, je tukaj namreč Petrov sejem, kateri je hkrati povezan s farnim patronom župnije Gornja Radgona – sv. Petrom. In vedno na Petrovo (29.6.), ko v domači cerkvi služijo še posebno mašo, poteka tudi 'Petrov sejem', ne glede na to kateri delovni ali dela prosti dan je to. In tako je bilo tudi tokrat, ko so prav na zadnjo letošnjo junijsko nedeljo mnogi prodajalci (in kramarji) iz vse Slovenije in tudi iz tujine ponujali marsikaj - od igle do letala, kot navadno rečejo. Sicer pa omenjeni sejem že vrsto let poteka okrog lokalne fontane, na pločnikih in platojih v bližini občinske stavbe, ter na mestni tržnici. V zadnjem času sicer bližina madžarskih tržnic ter trgovskih središč s poceni robo, ogroža naše prodajalce, kljub temu pa se je tudi tokrat na 'razstavnih' površinah zbralo veliko prodajalcev in še veliko več kupcev in "kibicerjev".
Tri sirkove metle deset, ena štiri €
Zanimivo pa je, da so znova bile najbolj iskane navadne sirkove metle, katerih je kljub veliki ponudbi skoraj zmanjkalo. Za eno je bilo treba plačati štiri, za tri pa deset evrov. V promet so dobro šli tudi nekateri tekstilni izdelki, predvsem spodnjice, pa obutev ter suha roba iz lesa, zlasti 'štili' za kmečka orodja, nekoliko manj pa orodje, spominki in igrače..., še posebej so obiskovalci kupovali sveže sadje, ki so ga trgovci očitno pripeljali s Primorskega in je kljub nekoliko višji ceni bilo kakovostno. Dobro so v promet šli tudi medi in drugi čebelji pridelki, ki jih bo letos, kot kažejo prvi podatki o medenju, zmanjkalo. Tokrat pa so se ušteli prodajalci dežnikov, kajti po kar nekaj letih, dež letos ni ponagajal prodajalcem in obiskovalcem sejma, ki jih je zlasti po obeh osrednjih mašah (tisto glavo je mimogrede daroval murskosoboški škof, dr. Peter Štumpf) bilo zelo veliko. Prav zaradi tega je v promet šlo še veliko več pijače in klobas in drugih dobrot ter celo pečenih postrvi, enako pa tudi v številnih gostinskih lokalih in stojnicah na sejmi in okolici. Seveda je za med šel tudi sladoled.
Tradicionalno dogajanje na Petrovem sejmu je bilo popestreno z dodatno ponudbo domače in umetnostne obrti posameznikov iz Gornje Radgone, Pomurja in od drugod, izostala ni niti predstavitev raznih društev, zavodov in turističnih informativnih centrov iz Gornje Radgone in sosednjih občin. Posebej zanimivi so bili tudi domači kulinarični izdelki in še marsikaj drugega...
SVETI PETER
Sveti Peter je eden od najpomembnejših krščanskih svetnikov, bil je Jezusov apostol in prvi papež (najverjetneje med leti 30 in 67). Njegovo izvirno ime je bilo Simon Jonov sin (Šimun bar Jona, Simon bar Jona), Jezus pa mu je dal vzdevek Skala. Poenostavljeno latinsko obliko vzdevka danes uporabljamo kot ime tega svetnika - Peter (včasih tudi Simon Peter). V upodobitvah ga prepoznamo po dveh atributih - v eni roki ima ključe (s katerimi »odpira nebeška vrata«), v drugi pa knjigo. Rojen je bil okrog leta 18 pred n.št. V Betsajdi (Galileja, Rimsko cesrasrvo), umrl pa okrog leta 67 v Rimu in pokopan v Baziliki sv. Petra pred velikim oltarjem v Rimu. Po narodnosti je bil Jud, njegov njegov god pa 29.6. Sv. Peter je svetnik v anglikanski skupnosti, pravoslavni, evangeličanski in Rimskokatoliški cerkvi.
Peter je bil doma v ribiški vasi Betsajdi onstran Genezareškega jezera. Očetu je bilo ime Janez (izvirno Jona), brat Andrej pa je bil ravno tako kot Peter ribič. Živel je v Kafarnaumu in bil je oženjen. Evangelisti omenjajo njegovo taščo, ki jo je Jezis ozdravil (Mr. 1,31; Lk 4,39). Poročila o tem, kako je Jezus poklical Petra za apostola, se nekoliko razlikujejo. V prvih dneh Cerkve po Gospodovem vnebohodu je imel Peter v njej odločilno vlogo. Vodil je volitev Matije za apostola namesto odpadlega Juda (Apd 1,12-26). Na binkoštni dan je nagovoril množico; spregovoril je o Jezusu iz Nazareta kot o tistem, v katerem so se uresničile preroške napovedi in mesijanska pričakovanja ter še posebej poudaril, da je »tega Jezusa Bog obudil in mi vsi smo temu priče« in da je njega »Bog naredil za Gospoda in Maziljenca« (Apd 2,14-26). Ta Petrov binkoštni govor lahko označimo kot prvo katehezo in kot pravzor vsemu učenju Cerkve. On je sprejel v Cerkev prvega pogana, stotnika Kornelija (Apd 10,1-48), imel je odločilno besedo na apostolskem zboru v Jeruzalemu (Apd 15,6-29), kjer so določali naj se tistim, ki iz poganstva vstopajo v Cerkev, ne nalaga bremen Mojzesove postave. Sicer pa so podatki o Petrovem življenju in delovanju zelo skopi. Znano je, da je bil leta 48/49 na apostolskem zboru v Jeruzalemu, Pavlovo pismo Galačanom omenja njegovo bivanje v Antiohiji (Gal 2,11-14), začetek prvega Petrovega pisma kaže na njegovo delovanje v maloazijskih krajih. Apostol Peter goduje skupaj z apostolom Pavlom 29. junija.
