Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na Petrovem sejmu iskane metle, spodnjice in sadje

 

Minil je še en, dobro obiskan, tradicionalni Petrov sejem

Petrov sejem 2014Mesto Gornja Radgona, ki je tudi sploh sejemsko mesto, ni znano samo po 'komercialnih' in predstavitvenih sejmih, katere organizira družba Pomurski sejem d.d., temveč tudi z dvema znanimivia in tradicionalnima »verskima« sejmoma. Poleg jesenskega Leopoldovega sejma, je tukaj namreč Petrov sejem, kateri je hkrati povezan s farnim patronom župnije Gornja Radgona – sv. Petrom. In vedno na Petrovo (29.6.), ko v domači cerkvi služijo še posebno mašo, poteka tudi 'Petrov sejem', ne glede na to kateri delovni ali dela prosti dan je to. In tako je bilo tudi tokrat, ko so prav na zadnjo letošnjo junijsko nedeljo mnogi prodajalci (in kramarji) iz vse Slovenije in tudi iz tujine ponujali marsikaj - od igle do letala, kot navadno rečejo. Sicer pa omenjeni sejem že vrsto let poteka okrog lokalne fontane, na pločnikih in platojih v bližini občinske stavbe, ter na mestni tržnici. V zadnjem času sicer bližina madžarskih tržnic ter trgovskih središč s poceni robo, ogroža naše prodajalce, kljub temu pa se je tudi tokrat na 'razstavnih' površinah zbralo veliko prodajalcev in še veliko več kupcev in "kibicerjev".

Tri sirkove metle deset, ena štiri €

Zanimivo pa je, da so znova bile najbolj iskane navadne sirkove metle, katerih je kljub veliki ponudbi skoraj zmanjkalo. Za eno je bilo treba plačati štiri, za tri pa deset evrov. V promet so dobro šli tudi nekateri tekstilni izdelki, predvsem spodnjice, pa obutev ter suha roba iz lesa, zlasti 'štili' za kmečka orodja, nekoliko manj pa orodje, spominki in igrače..., še posebej so obiskovalci kupovali sveže sadje, ki so ga trgovci očitno pripeljali s Primorskega in je kljub nekoliko višji ceni bilo kakovostno. Dobro so v promet šli tudi medi in drugi čebelji pridelki, ki jih bo letos, kot kažejo prvi podatki o medenju, zmanjkalo. Tokrat pa so se ušteli prodajalci dežnikov, kajti po kar nekaj letih, dež letos ni ponagajal prodajalcem in obiskovalcem sejma, ki jih je zlasti po obeh osrednjih mašah (tisto glavo je mimogrede daroval murskosoboški škof, dr. Peter Štumpf) bilo zelo veliko. Prav zaradi tega je v promet šlo še veliko več pijače in klobas in drugih dobrot ter celo pečenih postrvi, enako pa tudi v številnih gostinskih lokalih in stojnicah na sejmi in okolici. Seveda je za med šel tudi sladoled.
Tradicionalno dogajanje na Petrovem sejmu je bilo popestreno z dodatno ponudbo domače in umetnostne obrti posameznikov iz Gornje Radgone, Pomurja in od drugod, izostala ni niti predstavitev raznih društev, zavodov in turističnih informativnih centrov iz Gornje Radgone in sosednjih občin. Posebej zanimivi so bili tudi domači kulinarični izdelki in še marsikaj drugega...

SVETI PETER

Sveti Peter je eden od najpomembnejših krščanskih svetnikov, bil je Jezusov apostol in prvi papež (najverjetneje med leti 30 in 67). Njegovo izvirno ime je bilo Simon Jonov sin (Šimun bar Jona, Simon bar Jona), Jezus pa mu je dal vzdevek Skala. Poenostavljeno latinsko obliko vzdevka danes uporabljamo kot ime tega svetnika - Peter (včasih tudi Simon Peter). V upodobitvah ga prepoznamo po dveh atributih - v eni roki ima ključe (s katerimi »odpira nebeška vrata«), v drugi pa knjigo. Rojen je bil okrog leta 18 pred n.št. V Betsajdi (Galileja, Rimsko cesrasrvo), umrl pa okrog leta 67 v Rimu in pokopan v Baziliki sv. Petra pred velikim oltarjem v Rimu. Po narodnosti je bil Jud, njegov njegov god pa 29.6. Sv. Peter je svetnik v anglikanski skupnosti, pravoslavni, evangeličanski in Rimskokatoliški cerkvi.
Peter je bil doma v ribiški vasi Betsajdi onstran Genezareškega jezera. Očetu je bilo ime Janez (izvirno Jona), brat Andrej pa je bil ravno tako kot Peter ribič. Živel je v Kafarnaumu in bil je oženjen. Evangelisti omenjajo njegovo taščo, ki jo je Jezis ozdravil (Mr. 1,31; Lk 4,39). Poročila o tem, kako je Jezus poklical Petra za apostola, se nekoliko razlikujejo. V prvih dneh Cerkve po Gospodovem vnebohodu je imel Peter v njej odločilno vlogo. Vodil je volitev Matije za apostola namesto odpadlega Juda (Apd 1,12-26). Na binkoštni dan je nagovoril množico; spregovoril je o Jezusu iz Nazareta kot o tistem, v katerem so se uresničile preroške napovedi in mesijanska pričakovanja ter še posebej poudaril, da je »tega Jezusa Bog obudil in mi vsi smo temu priče« in da je njega »Bog naredil za Gospoda in Maziljenca« (Apd 2,14-26). Ta Petrov binkoštni govor lahko označimo kot prvo katehezo in kot pravzor vsemu učenju Cerkve. On je sprejel v Cerkev prvega pogana, stotnika Kornelija (Apd 10,1-48), imel je odločilno besedo na apostolskem zboru v Jeruzalemu (Apd 15,6-29), kjer so določali naj se tistim, ki iz poganstva vstopajo v Cerkev, ne nalaga bremen Mojzesove postave. Sicer pa so podatki o Petrovem življenju in delovanju zelo skopi. Znano je, da je bil leta 48/49 na apostolskem zboru v Jeruzalemu, Pavlovo pismo Galačanom omenja njegovo bivanje v Antiohiji (Gal 2,11-14), začetek prvega Petrovega pisma kaže na njegovo delovanje v maloazijskih krajih. Apostol Peter goduje skupaj z apostolom Pavlom 29. junija.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Na Petrovem sejmu iskane metle, spodnjice in sadje