Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sejem Agra 2014 je odprt

 

Odprtje 52. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA 2014

Agra 2014V Gornji Radgoni je bil v sobot svečano odprt 52. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, ki se tudi letos od 23. do 28. avgusta potrjuje kot najpomembnejši mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Sloveniji ter sosedski regiji štirih držav. Na 68.300 m predstavlja 1750 razstavljavcev iz 29 držav, ki ponujajo najvidnejše svetovne znamke kmetijske, gozdarske in vinogradniške tehnike, opreme za živilskopredelovalno industrijo in vinarstvo, vrhunska živila in vina, kmetijske gradnje, obnovljive vire energije, semena ter sredstva za prehrano in nego živali in rastlin.

Na odprtju so bili prisotni številni visoki gostje: poleg predsednika Republike Slovenije, slavnostnega otvoritelja sejma gospoda Boruta Pahorja, ministra za kmetijstvo in okolje mag. Dejana Židana, župana občine Gornja Radgona Antona Kampuša, ministra za kmetijstvo Hrvaške Tihomira Jakovine, ministra za kmetijstvo Malte Rodericka Galdesa, ministra za kmetijstvo Federacije Bosne in Hercegovine Jerka Ivanovič-Lijanoviča tudi visoki predstavniki ministrstev za kmetijstvo Češke, Madžarske, Moldavije, Nemčije, Italije in Avstrije, številni veleposlaniki, poslanke in poslanci DZ, svetnice in svetniki državnega sveta, predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cveto Zupančič, predsednik zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, Vinska kraljica Slovenije Špela Štokelj, številni mediji ter predstavniki zborničnih, panožnih, strokovnih in gospodarskih organizacij.
Zbrane goste je najprej pozdravil Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma. V svojem nagovoru je dejal, da se je morda od politike doslej pričakovalo preveč in da se moramo vsi zavedati, da moramo za pozitivne spremembe največ storiti sami. In k temu veliko pripomorejo tudi prireditve kakršna je mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA. V mednarodnem letu družine in družinskega kmetovanja AGRA opozarja na to, da so družinske kmetije in podjetja tisto, kar lahko razvijamo in vsestransko podpiramo kot priložnost za Slovenijo. Na sejmu AGRA podjetja in institucije prikazujejo zadnje novosti in med seboj tekmujejo na različnih mednarodnih ocenjevanjih ter seveda za potencialne kupce. Sejem ima tudi političen pomen, saj ponuja politiki možnost, da predstavi izhodišča in cilje za prihodnost. »Posebna vrednost sejma pa je tudi v družabnem smislu, saj je priložnost, da se v živo srečamo s stanovskimi kolegi, poslovnimi partnerji in prijatelji, za kar med letom v dobi elektronskih komunikacij ni priložnosti.« Povedal je, da je bilo nekoč za sejem AGRA rečeno, da je praznik zemlje, stroke in srca in to je ostal tudi danes, ko odpiramo 52. sejem. »V nekem smislu je to tudi državni praznik, saj le država, ki se zaveda pomena oskrbe z hrano in skrbi za kultivirano krajino, lahko tudi brez zadržkov praznuje.« Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri pripravah na sejem: »Kot velika složna družina, ki zna k sodelovanju povezati najrazličnejše značaje pa tudi njihove posebne sposobnosti, smo naredili dober sejem in ravno zaradi tega sodelovanja sem prepričan, da bo tudi uspešen v vseh ozirih.«
Župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš je v svojem nagovoru poudaril, da je župan mesta sejmov in penine, ki je blagovna znamka Gornja Radgona: »Sejmarjenje ni preprost posel in občina Gornja Radgona vlaga veliko truda v obsejemske dejavnosti, da se v času sejma odvijajo različne prireditve.«
»Sejem Agra je osrednji dogodek kmetijstva in živilstva v Sloveniji«, je povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenija Cveto Zupančič in poudaril, da je priložnost za vsako posamezno kmetijo, podjetje, društvo in na koncu tudi državo. Sejem je dodana vrednost za vsakega posameznika. »Na KGZS se zavedamo, da stanje v kmetijstvu v Sloveniji ni rožnato, ni pa tudi tako slabo, da bi obupovali.« Zupančič meni, da je pomembno ohraniti majhne kmetije, ki so izjemnega pomena za ekološko pridelavo, za ohranjanje narave in urejenost krajine. Pomembnost kmetijstva za državo, lokalno skupnost in človeka pa bomo spoznali šele takrat, ko bo pomanjkanje in bomo lačni. Na vlaganje v kmetijstvo po njegovih besedah ne smemo gledati kot na strošek, temveč kot dolgoročno, dobro naložen denar. »Slovenski kmetje se ne bojimo delati in znamo pridelati, vendar to delo mora biti dostojno plačano« je zaključil Zupančič.
»Sejem AGRA je dogodek, ki združuje slovensko kmetijstvo in podeželje, prinaša nove informacije, razstave, prireditve in nas druži in povezuje ter s tem krepi medsebojno zaupanje in sodelovanje,« pa je svojem nagovoru uvodoma dejal Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Poudaril je, da hrana vse bolj postaja vrednota tudi v slovenskem prostoru ter da si slovenski potrošnik želi kakovostno domačo pridelano hrano. To pa je po drugi strani velika priložnost za kmete, zadruge, živilsko predelovalno industrijo in vse druge, ki so povezani s kmetijstvom in podeželjem. Opozoril je na pomen zadružnega povezovanja za kakovostno ponudbo slovenske hrane, za obdelano in poseljeno podeželje, ohranjaje domače živilsko predelovalne industrije, za ohranjanje delovnih mest na podeželju ter trajnostno upravljanje z naravnimi viri. Poudaril je tudi pomen sodelovanja vseh vladnih in nevladnih organizacij na področju kmetijstva in agroživilstva. »Vse te organizacije se predstavljate na tokratnem sejmu in verjamem, da v skupnem sodelovanju vseh, ki sobivamo na podeželju in v mestih bomo uspešni tudi v prihodnje.«
V uvodu otvoritvene slovesnosti je zbrane nagovoril tudi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, ki je prav tako poudaril pomembnost družinskih kmetij. Družinska kmetija je tisti del kmetovanja, ki tudi v Sloveniji obsega večino kmetijske proizvodnje in to je način kmetovanja, ki daje državi največjo stabilnost. »Družinska kmetija je način kmetovanja, ko se naše kmetice in kmetje ukvarjajo s proizvodnjo hrane tudi v predelih Slovenije, za katero bi marsikdo povedal, da se tega ne bo šel.« Saj družinske kmetije delujejo tudi takrat, ko so v kmetijstvu težki časi in ohranjajo stabilno proizvodnjo. In ravno zaradi tega je poseben del kmetijske politike namenjen družinski kmetiji, saj vsak državni evro, vložen v družinsko kmetijo ni strošek, ampak je naložba. »Kmetijska politika ni enostavna politika, ampak bi naj bila po mnenju nekaterih najbolj zapletena politika.« Saj njen namen ni samo ohranjati oziroma povečevati proizvodnjo hrane, temveč je kmetijska politika tudi varovanje okolja in korak naprej. Minister je še poudaril, da začenjamo z novo kmetijsko politiko za obdobje 2014-2020, ki se bo začela v praksi izvajati v sredini leta 2015 povsod po Evropi. Še posebej je izpostavil ukrepe za mlade, saj potrebujemo več mladih v kmetijstvu, ukrepe za obujanje prepotrebne proizvodnje vrtnin ter ukrepe za kmetovanje tam, kjer je težko kmetovati kot na primer na gorskih kmetijah. To so ukrepi, ki jih imamo na voljo, vendar pa jih je treba izkoristiti. Minister je še poudaril, da je Slovenija med tretjino najboljših držav po črpanju evropskih sredstev in da je pred nami dobro obdobje in da je optimist. Sejem je Židan označil kot praznik slovenskega kmetijstva.
Slavnostni govornik in otvoritelj 52. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA je bil Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije. V svojem nagovoru je dejal, smo Slovenci ob ustanovitvi lastne države velikokrat neupravičeno zviška gledali na druge primerljive države v tranziciji, zlasti glede naše splošne razvitosti. Čas pa je pokazal, da so nas ti narodi večinoma skoraj na vseh področjih dohiteli in na nekaterih področjih celo prehiteli. Razen na enem področju. »Še danes so namreč velike razlike v razvitosti med slovenskim podeželjem in podeželjem v primerljivih državah v tranziciji.« Vendar pa to ni razlog, da bi zviška in samozadostno gledali na položaj podeželja pri nas in pri drugih narodih. »Ampak, da bi morda iz izkušenj, ki jih imamo, črpali prepotrebno samozavest, da ta trend ohranimo in da damo razvoju slovenskega podeželja tisti prepotreben zagon, ki si ga zasluži.« Predsednik je še poudaril, da na slovenskem podeželju živi polovica slovenskega prebivalstva in preverjeno dejstvo je, da je kvaliteta življenja na podeželju z urbanimi naselji le ponekod slabša, kot je to še vedno dejstvo v mnogih primerljivih državah. »Mi si moramo prizadevati za to, da se razlike v kvaliteti življenja odpravijo, kolikor je le mogoče v celoti.« Ena od osrednjih tem letošnjega 52. sejma je družinsko kmetijstvo, in kot je povedal, ima tudi sam prijetne izkušnje z mladimi ljudmi, ki so se odločili, da prav zaradi zelo visoke izobrazbe ostanejo na kmetiji in prevzamejo od svojih staršev skrb za kmetije in si ustvarijo družino. Zato je treba njihov optimizem in njihovo pripravljenost spodbujati z vsemi ukrepi, ki jih omenjajo na kmetijskem ministrstvu. Na koncu je še poudaril, da je sejemska prireditev, ki jo utegne kdo imeti za starodobno, moderna in pomembna za Slovence tudi zato, ker ohranja v naši zavesti pomen podeželja, pomen kmetovanja in pomen investiranja v to gospodarsko panogo na ravni države.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Sejem Agra 2014 je odprt