V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sejem Agra 2014 je odprt

 

Odprtje 52. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA 2014

Agra 2014V Gornji Radgoni je bil v sobot svečano odprt 52. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, ki se tudi letos od 23. do 28. avgusta potrjuje kot najpomembnejši mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Sloveniji ter sosedski regiji štirih držav. Na 68.300 m predstavlja 1750 razstavljavcev iz 29 držav, ki ponujajo najvidnejše svetovne znamke kmetijske, gozdarske in vinogradniške tehnike, opreme za živilskopredelovalno industrijo in vinarstvo, vrhunska živila in vina, kmetijske gradnje, obnovljive vire energije, semena ter sredstva za prehrano in nego živali in rastlin.

Na odprtju so bili prisotni številni visoki gostje: poleg predsednika Republike Slovenije, slavnostnega otvoritelja sejma gospoda Boruta Pahorja, ministra za kmetijstvo in okolje mag. Dejana Židana, župana občine Gornja Radgona Antona Kampuša, ministra za kmetijstvo Hrvaške Tihomira Jakovine, ministra za kmetijstvo Malte Rodericka Galdesa, ministra za kmetijstvo Federacije Bosne in Hercegovine Jerka Ivanovič-Lijanoviča tudi visoki predstavniki ministrstev za kmetijstvo Češke, Madžarske, Moldavije, Nemčije, Italije in Avstrije, številni veleposlaniki, poslanke in poslanci DZ, svetnice in svetniki državnega sveta, predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cveto Zupančič, predsednik zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, Vinska kraljica Slovenije Špela Štokelj, številni mediji ter predstavniki zborničnih, panožnih, strokovnih in gospodarskih organizacij.
Zbrane goste je najprej pozdravil Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma. V svojem nagovoru je dejal, da se je morda od politike doslej pričakovalo preveč in da se moramo vsi zavedati, da moramo za pozitivne spremembe največ storiti sami. In k temu veliko pripomorejo tudi prireditve kakršna je mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA. V mednarodnem letu družine in družinskega kmetovanja AGRA opozarja na to, da so družinske kmetije in podjetja tisto, kar lahko razvijamo in vsestransko podpiramo kot priložnost za Slovenijo. Na sejmu AGRA podjetja in institucije prikazujejo zadnje novosti in med seboj tekmujejo na različnih mednarodnih ocenjevanjih ter seveda za potencialne kupce. Sejem ima tudi političen pomen, saj ponuja politiki možnost, da predstavi izhodišča in cilje za prihodnost. »Posebna vrednost sejma pa je tudi v družabnem smislu, saj je priložnost, da se v živo srečamo s stanovskimi kolegi, poslovnimi partnerji in prijatelji, za kar med letom v dobi elektronskih komunikacij ni priložnosti.« Povedal je, da je bilo nekoč za sejem AGRA rečeno, da je praznik zemlje, stroke in srca in to je ostal tudi danes, ko odpiramo 52. sejem. »V nekem smislu je to tudi državni praznik, saj le država, ki se zaveda pomena oskrbe z hrano in skrbi za kultivirano krajino, lahko tudi brez zadržkov praznuje.« Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri pripravah na sejem: »Kot velika složna družina, ki zna k sodelovanju povezati najrazličnejše značaje pa tudi njihove posebne sposobnosti, smo naredili dober sejem in ravno zaradi tega sodelovanja sem prepričan, da bo tudi uspešen v vseh ozirih.«
Župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš je v svojem nagovoru poudaril, da je župan mesta sejmov in penine, ki je blagovna znamka Gornja Radgona: »Sejmarjenje ni preprost posel in občina Gornja Radgona vlaga veliko truda v obsejemske dejavnosti, da se v času sejma odvijajo različne prireditve.«
»Sejem Agra je osrednji dogodek kmetijstva in živilstva v Sloveniji«, je povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenija Cveto Zupančič in poudaril, da je priložnost za vsako posamezno kmetijo, podjetje, društvo in na koncu tudi državo. Sejem je dodana vrednost za vsakega posameznika. »Na KGZS se zavedamo, da stanje v kmetijstvu v Sloveniji ni rožnato, ni pa tudi tako slabo, da bi obupovali.« Zupančič meni, da je pomembno ohraniti majhne kmetije, ki so izjemnega pomena za ekološko pridelavo, za ohranjanje narave in urejenost krajine. Pomembnost kmetijstva za državo, lokalno skupnost in človeka pa bomo spoznali šele takrat, ko bo pomanjkanje in bomo lačni. Na vlaganje v kmetijstvo po njegovih besedah ne smemo gledati kot na strošek, temveč kot dolgoročno, dobro naložen denar. »Slovenski kmetje se ne bojimo delati in znamo pridelati, vendar to delo mora biti dostojno plačano« je zaključil Zupančič.
»Sejem AGRA je dogodek, ki združuje slovensko kmetijstvo in podeželje, prinaša nove informacije, razstave, prireditve in nas druži in povezuje ter s tem krepi medsebojno zaupanje in sodelovanje,« pa je svojem nagovoru uvodoma dejal Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Poudaril je, da hrana vse bolj postaja vrednota tudi v slovenskem prostoru ter da si slovenski potrošnik želi kakovostno domačo pridelano hrano. To pa je po drugi strani velika priložnost za kmete, zadruge, živilsko predelovalno industrijo in vse druge, ki so povezani s kmetijstvom in podeželjem. Opozoril je na pomen zadružnega povezovanja za kakovostno ponudbo slovenske hrane, za obdelano in poseljeno podeželje, ohranjaje domače živilsko predelovalne industrije, za ohranjanje delovnih mest na podeželju ter trajnostno upravljanje z naravnimi viri. Poudaril je tudi pomen sodelovanja vseh vladnih in nevladnih organizacij na področju kmetijstva in agroživilstva. »Vse te organizacije se predstavljate na tokratnem sejmu in verjamem, da v skupnem sodelovanju vseh, ki sobivamo na podeželju in v mestih bomo uspešni tudi v prihodnje.«
V uvodu otvoritvene slovesnosti je zbrane nagovoril tudi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, ki je prav tako poudaril pomembnost družinskih kmetij. Družinska kmetija je tisti del kmetovanja, ki tudi v Sloveniji obsega večino kmetijske proizvodnje in to je način kmetovanja, ki daje državi največjo stabilnost. »Družinska kmetija je način kmetovanja, ko se naše kmetice in kmetje ukvarjajo s proizvodnjo hrane tudi v predelih Slovenije, za katero bi marsikdo povedal, da se tega ne bo šel.« Saj družinske kmetije delujejo tudi takrat, ko so v kmetijstvu težki časi in ohranjajo stabilno proizvodnjo. In ravno zaradi tega je poseben del kmetijske politike namenjen družinski kmetiji, saj vsak državni evro, vložen v družinsko kmetijo ni strošek, ampak je naložba. »Kmetijska politika ni enostavna politika, ampak bi naj bila po mnenju nekaterih najbolj zapletena politika.« Saj njen namen ni samo ohranjati oziroma povečevati proizvodnjo hrane, temveč je kmetijska politika tudi varovanje okolja in korak naprej. Minister je še poudaril, da začenjamo z novo kmetijsko politiko za obdobje 2014-2020, ki se bo začela v praksi izvajati v sredini leta 2015 povsod po Evropi. Še posebej je izpostavil ukrepe za mlade, saj potrebujemo več mladih v kmetijstvu, ukrepe za obujanje prepotrebne proizvodnje vrtnin ter ukrepe za kmetovanje tam, kjer je težko kmetovati kot na primer na gorskih kmetijah. To so ukrepi, ki jih imamo na voljo, vendar pa jih je treba izkoristiti. Minister je še poudaril, da je Slovenija med tretjino najboljših držav po črpanju evropskih sredstev in da je pred nami dobro obdobje in da je optimist. Sejem je Židan označil kot praznik slovenskega kmetijstva.
Slavnostni govornik in otvoritelj 52. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA je bil Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije. V svojem nagovoru je dejal, smo Slovenci ob ustanovitvi lastne države velikokrat neupravičeno zviška gledali na druge primerljive države v tranziciji, zlasti glede naše splošne razvitosti. Čas pa je pokazal, da so nas ti narodi večinoma skoraj na vseh področjih dohiteli in na nekaterih področjih celo prehiteli. Razen na enem področju. »Še danes so namreč velike razlike v razvitosti med slovenskim podeželjem in podeželjem v primerljivih državah v tranziciji.« Vendar pa to ni razlog, da bi zviška in samozadostno gledali na položaj podeželja pri nas in pri drugih narodih. »Ampak, da bi morda iz izkušenj, ki jih imamo, črpali prepotrebno samozavest, da ta trend ohranimo in da damo razvoju slovenskega podeželja tisti prepotreben zagon, ki si ga zasluži.« Predsednik je še poudaril, da na slovenskem podeželju živi polovica slovenskega prebivalstva in preverjeno dejstvo je, da je kvaliteta življenja na podeželju z urbanimi naselji le ponekod slabša, kot je to še vedno dejstvo v mnogih primerljivih državah. »Mi si moramo prizadevati za to, da se razlike v kvaliteti življenja odpravijo, kolikor je le mogoče v celoti.« Ena od osrednjih tem letošnjega 52. sejma je družinsko kmetijstvo, in kot je povedal, ima tudi sam prijetne izkušnje z mladimi ljudmi, ki so se odločili, da prav zaradi zelo visoke izobrazbe ostanejo na kmetiji in prevzamejo od svojih staršev skrb za kmetije in si ustvarijo družino. Zato je treba njihov optimizem in njihovo pripravljenost spodbujati z vsemi ukrepi, ki jih omenjajo na kmetijskem ministrstvu. Na koncu je še poudaril, da je sejemska prireditev, ki jo utegne kdo imeti za starodobno, moderna in pomembna za Slovence tudi zato, ker ohranja v naši zavesti pomen podeželja, pomen kmetovanja in pomen investiranja v to gospodarsko panogo na ravni države.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Sejem Agra 2014 je odprt