Perspektivna soja
Soja kot nova perspektiva za poljedelske kmetije
V ponedeljek, 25. avgusta je na 52. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni Univerza v Mariboru v sodelovanju s Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede, Združenjem Donau Soja in IKC-Inštitutom za kontrolo in certifikacijo UM pripravila posvet: Soja kot nova perspektiva za poljedelske kmetije. Združenje Podonavska soja (Danube Soya) je neodvisno, mednarodno, neprofitno in medpanožno združenje zainteresiranih za gojenje soje v Podonavju in ima sedež na Dunaju. Namen sodelovanja je pospešiti pridelavo gensko nespremenjene soje v širši regiji, kar bo pomembno prispevalo izvedbi Evropske beljakovinske strategije in omogočilo nove možnosti za kmetijstvo in živilsko predelovalno industrijo v Podonavju in tudi v Sloveniji.
Predstavnica združenja Ursula Bittner je predstavila njihovo združenje in spregovorila o potencialih za pridelavo soje v Podonavju. Eden izmed predpogojev za pridelavo soje pri njih je spoštovanje evropske zakonodaje, spoštovanje zakona o varstvu rastlin in predvsem, da se soja seje na obstoječe njivske površine in se ne orjejo travniki.
Združenje je razvilo svoj standard, ki zagotavlja proizvode brez gensko spremenjenih organizmov GSO in možno sledljivost ter ima kar 150 članov v petnajstih državah. Avstrija je pri gojenju soje uspešna predvsem zato, ker imajo razpoložljive površine za sejanje soje, dober semenski material, znanje in bližino možnosti predelave soje.
V Evropski uniji je trenutno 0,4 odstotka svetovnih površin soje, vendar pa je potencial veliko večji. Kot so pokazale analize, bi se lahko v podonavskem bazenu pridelalo pet milijonov ton soje. Po statističnih podatkih pridelava soje narašča. Tako jo je bilo letos devetnajst odstotkov več posejane kot lani. Velik potencial za gojenje soje v Podonavju vidijo predvsem na manjših kmetijah. Če bi v Sloveniji dvajset odstotkov vseh površin posejanih s koruzo zamenjali s sojo, bi lahko pridelali 25 tisoč ton soje. Marina Koren iz Inštituta za kontrolo in certifikacijo UM (IKC) je spregovorila o certificiranju podonavske soje in standardih "Brez GSO" kot tržni priložnosti za poljedelske kmetije.
O uporabi polnomastne pražene soje v prehrani živali, ki je energetsko močno krmilo, je spregovorila Tamara Korošec, ki podarja, da je soja dober vir beljakovin in maščob v živalski prehrani. Soja, ki se zdaj uporablja v prehrani živali, je večinoma uvožena iz Južne Amerike. Kot je povedala, je soja zelo dobro prebavljiva, vendar pa jo je potrebno termično obdelati. Poudarila je, da se soja ne sme uporabljati samo za mline, ampak za vključevanje v prehransko verigo.
O pridelovanju soje in drugih beljakovinskih rastlin v novi finančni perspektivi je spregovoril Matjaž Grkman iz Ministrstvo za okolje in prostor, ki je povedal, da pridelava soje v Sloveniji za zdaj še ni razvita, saj je bilo lani posejanih le 270 hektarjev. Si pa želijo, da bi bila ta številka vedno višja. Za beljakovinske rastline, med katere spada tudi soja, je letno namenjenih nekaj manj kot tri milijone sredstev. Posebnega ukrepa samo za sojo pa v Sloveniji za zdaj še ni.
Po posvetu je sledil voden ogled sortimenta soje na kolekcijskem polju.