Srečanje proizvajalcev pšenice Srednje Evrope
Srečanje proizvajalcev pšenice Srednje Evrope
V torek, 26. avgusta je na 52. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA Sindikat kmetov Slovenije v sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije pripravil drugo Srečanje proizvajalcev pšenice Srednje Evrope.
Na srečanje so bili poleg slovenskih predstavnikov vabljeni še predstavniki Srbije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske, udeležili pa so se ga slovenski, hrvaški in srbski predstavniki. Namen srečanje je bil analiza proizvodnje pšenice v letu 2014 ter oblikovanje stališč, v kakšni obliki nadaljevati sodelovanje.
Predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič je na začetku poudaril, da zbornica sodeluje pri celotnem procesu proizvodnje pšenice ter da je odkup vsako leto zgodba zase. Bo besedah Zupančiča je bilo letošnje leto za žita zaradi veliko padavin zelo zahtevno. Letina je bila nadpovprečna, kakovost pa je bila slaba. V Sloveniji je bilo letos pridelano od 7 do 8 odstotkov več pšenice.
Leta 2009 so ustanovili žitno verigo, v katero so vključeni vsi členi, od pridelovalcev do pekov, mlinarjev in sindikalistov. Žitna veriga je letos delovala nezadovoljivo, saj nisi bili vsi členi verige zadovoljni. Tako je prišlo tudi do pobud, da nima biti smisla član verige, vendar pa Zupančič vztraja, da kljub trenutno slabšemu vzdušju še vedno ni razloga za obup, saj je bilo sodelovanje vedno perspektiva.
K posebej kritičnemu letu za pridelovalce je letos poleg slabe kakovosti pšenice prispeval še ukrep Rusije. Župan Radencev in član pogajalske skupine pridelovalcev pšenice Janez Rihtarič, pravi, da pozdravlja sodelovanje in povezovanje kmetov iz sosednjih držav, saj so samo skupaj lahko močnejši in jih kupci ne bodo mogli izsiljevati. V Sloveniji imamo po njegovih besedah veliko krušne pšenice, nimamo pa pogojev za pridelavo vrhunske pšenice. Tako naša pšenica roma v Italijo v mline in za krmo živine.
Predstavniki Slovenije, Hrvaške in Srbije so v razpravi govorili o položaju v času žetve in kakšna je bila le ta. Predstavnik KZ Gornja Radgona, ki je en izmed odkupovalcev pšenice v Pomurju, je povedal, da so letos odkupili rekordno količino pšenice. Lani so odkupili okrog štiri tisoč ton pšenice, od tega 70 odstotkov krušne, letos pa sedem tisoč ton pšenice, od tega je bilo kar 70 odstotkov krmne. Slovenski kupci so glede kruha zelo zahtevni, potem posledično tudi mlinarji in kmetje. Želijo, da bi prihodnje leto strokovnjaki določili, kaj je kakovostna pšenica, ne da o tem določajo mlinarji.
Franc Kučan, ki je bil pobudnik omenjenega srečanja, je dodal, da imamo v Sloveniji visok prag, ki določa, kaj je dobra pšenica, zato gre veliko pšenice v tujino, predvsem v Italijo, kjer je ta prag kakor tudi v drugih državah, nižji. Po besedah predstavnika Hrvaške so težave povezane s pšenicp povsod podobne. Treba je najti vzroke takega stanja v poljedelstvu, saj se samo z rešitvijo vzrokov lahko kaj spremeni. Pomembno je zaščititi kmete in njihove interese, saj je kmet vedno na najslabšem, čeprav brez njega ni drugih članov v verigi. Kmetje so edini, ki si sami ne določajo cene svojih proizvodov.
Tudi predstavnik Srbije predstavil podobne težave in pri njih poudari še velik vpliv tajkunov.
Tako hrvaški kot srbski kmetje so presenečeni in navdušeni nad sodelovanjem naših kmetov z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje. Pri njih je položaj čisto drugačen. Predstavniki vseh treh držav se strinjajo, da mora biti njihov cilj enotnost in skupno nastopanje na trgu, saj bodo le tako zastopali svoje pravice in se uprli izkoriščanju.