Precizno kmetijstvo
Precizno kmetijstvo – utopija ali realnost slovenskega kmetijstva
Zveza slovenske podeželske mladine, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Katedra za biosistemsko inženirstvo in Socialna akademija so v nedeljo, 26. avgusta 2018, na sejmu AGRA pripravili posvet: Precizno kmetijstvo – utopija ali realnost slovenskega kmetijstva. V uvodu posveta so profesorji s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Miran Lakota, Damijan Kelc in Denis Stajnko govorili o povečevanju učinkovitosti kmetijstva z uporabo sodobnih digitalnih tehnologij, o uporabi RTV navigaciijske tehnologije pri obdelavi tal ter o digitalni tehnologiji kot pripomočku pri natančni setvi.
Cilja preciznega kmetijstva sta predvsem povečanje dobičkonosnosti in povečanje pridelka z manjšimi vložki. Nove tehnologije, za katere se v kmetijstvu uporablja termin precizno kmetijstvo, so, kot je bilo moč slišati na posvetu, nujno zlo, zato se bodo tudi slovenski kmetje morali izobraževati na tem področju in tehnologije vpeljevati v svoj delovni proces. Kot je v razpravi dejala mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu, si sama želi, da bi se kmetijstvo razvijalo s čim manj »kemije«, obenem pa izrazila željo, da bi prihajajoča tehnologija razbremenila kmete predvsem na področju birokracije. Administrativnih opravil je vse več, kar marsikaterega kmetovalca odvrne od širitve svoje kmetije.
V nadaljevanju razprave so se prisotni spraševali če so slovenski kmetje pripravljeni na digitalizacijo, ki po opravljenih raziskavah prinaša dobiček le lastnikom večjih kmetij z velikimi obdelovalnimi površinami. Sistem digitalizacije, kot so omenili, je drag, zato kmetje niso prepričani, da se jim bo vložek povrnil, zato se bojijo, da bo v prihodnje prav zaradi uvedbe digitalnih tehnologij propadlo še več kmetij oz. se bodo obdržale le večje kmetije.