Posvet kmečkih žena
Vključevanje in sodelovaje v stanovskih organizacijah
Zveza kmetic Slovenije (ZKS) je v ponedeljek, 27. avgusta 2018, na 56. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni organizirala posvet kmečkih žena: Vključevanje in sodelovanje v stanovskih organizacijah. V uvodu je predsednica ZKS Irena Ule dejala, da njihova zveza združuje žene in ženske na podeželju, »krepimo prebivalstvo na podeželju in skrbimo za podeželje«. Ob tem pa je iznesla največji problem s katerim se soočajo, to je kako privabiti v društveno življenje mlade kmetice. »Nekatera društva so pomladila svoje vrste, veliko pa je še takih, ki so sestavljena iz starejših članic in je obstoj takih društev vprašljiv. Zato moramo poiskati načine kako pridobiti mlade.«
Omenila je, da je prisotnost žensk, ki živijo in delajo na kmetiji, v javnosti potrebno, »naš glas se mora slišati«. Posveta se je udeležila tudi direktorica direktorata za kmetijstvo Tadeja Kvas Majer, ki je pohvalila kmetice za njihovo skrb pri urejenosti kmetij in podeželja. »Tudi ponudba na kmetijah je tudi vse boljša, prav po zaslugi žensk,« meni Kvas Majerjeva. Ponudila je tudi rešitev za privabljanje mlajših v delo društev in zveze. »Morate svoje hčere povabiti v svojo sredino ali pa se z njimi pogovarjati o tem, kaj bi njih pritegnilo, da bi se vključile v delo v javnosti.« Kvas Majerjeva je povedala, da si ženske še vedno ne upajo v javnosti spregovoriti o svojem delu na kmetiji, »kar je potrebo spremeniti in spregovoriti naglas«.
Svoj pogled na vključevanje mladih žensk s kmetij v društveno življenje je podala mlada kmetica leta 2017 Tatjana Ladinek, ki prihaja z visokogorske kmetije Hudobnik iz Breznice nad Prevaljami. Povedala je, da je otroštvo preživela na družinski kmetiji, nato pa se preselila na kmetijo svojega moža. Pustila je službo in se odločila, da bo ostala na kmetiji. »Sem družinski človek in družino sem si ustvarila zato, da svoje otroke vzgajam tako, kot je mene moja mati. Otroci smo imeli mati na razpolago 24 ur in zato sem se odločila, da to omogočim tudi mojim otrokom,« je povedala v uvodu in dodala, da si je pridobila fakultetno izobrazbo, ki ji je v veliko pomoč tudi pri vodenju kmetije, »poleg tega pa ti izobrazba da prepotrebno širino«. Veseli jo, da se vedno več mladih s kmetij odloča za pridobitev visokošolske izobrazbe, ki jo pozneje uporabijo pri delu na kmetiji, obenem pa se, med njimi tudi ženske, vključujejo tudi v razna društva, zveze in organizacije. »Podeželje je še danes zapostavljeno in če ne bo povezovanja kmetic v društva ne moremo pričakovati, da bi se naše pobude, mnenja in sugestije slišale v širši javnosti,« je dejala Tatjana Ladinek, ki meni, da se tudi z izborom kmetijce leta išče prepotreben prostor v javnosti, »s tem pa se promovira tudi kmetijstvo in delo kmetic«.
