Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Komu nagrada Stanka Čurina za najbolje ocenjeno vino?

 

Začelo se je 45. ocenjevanje „Vino Slovenija Gornja Radgona 2019" in ITC – International Traminer Challenge

Ocenjevanje vinaS krajšo slovesnostjo se je na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni pričela Slovenska vinska olimpijada, kot poznavalci radi poimenujejo ocenjevanje „Vino Slovenija Gornja Radgona". Prisotne sta pozdravila predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec, ki je med drugim predstavil zgodovino tega velikega ocenjevanja vin, ter Vinska kraljica Slovenije, domačinka iz Gornje Radgone, Meta Frangež. Način ocenjevanja pa je predstavil predsednik ocenjevanja, prof. dr. Mojmir Wondra. Letošnje ocenjevanje, ki slavi svojo 45. obletnico, mineva s kar dvema novostima, in sicer: z nagrado Stanka Čurina za najbolje ocenjeno vino sploh ter z novim mednarodnim ocenjevanjem vin sorte traminec, ITC - International Tramin Challenge.

Nobena od novosti ne preseneča, saj je Čurin slovenska vinska legenda, kralj vin traminec pa izvira prav iz Radgonsko – Kapelskih goric. V štirih dneh bo za kakovostno ocenjevanje poskrbela ekipa vrhunskih strokovnjakov - enologov v mednarodni zasedbi, ki bo strokovno objektivno in popolnoma anonimno ocenila preko 697 vzorcev vin iz Slovenije in tujine. Vzporedno pa poteka tudi 9. mednarodno ocenjevanje bio vin.
Vina ocenjujejo štiri strokovne komisije, kjer je predsednik celotnega ocenjevanja in ene posamične komisije, prof. dr. Mojmir Wondra. Ostale tri komisije pa vodijo dr. Miran Vodopivec, mag. Anton Vodovnik in Iztok Klenar, tajnik ocenjevanja pa je Ernest Novak. Člani komisij so: Alojz Filipič, Boštjan Zidar, Danilo Steyer, Darinko Ribolica, mag. Darja Zemljič, Dušan Brejc, Ivan Mijošek, Ivana Rendulić Jelušić, Janja Klanjčar Žajdela, Jure Štalcar, mag. Janez Valdhuber, Majda Brdnik, Marijan Čižmešija, Marko Benčina, Martin Palz, Mitja Herga, Nika Gregorič, Simona Hauptman, Tadeja Vodovnik Plevnik in Werner Luttenberger. Priznanja Vino Slovenija, so postala v 45 letih načrtnega razvoja ocenjevanja sinonim za objektivno izmerjeno odličnost. Vinskim ljubiteljem, trgovcem in gostincem pomenijo verodostojen katalog vinske kakovosti, pridelovalcem pa usmeritev za še boljše nadaljevanje dela in oblikovanje poštene tržne cene.
Ocenjevalne komisije podeljujejo ob srebrnih, zlatih in velikih zlatih medaljah Šampionske nazive v kategorijah klasično pridelanih vin, trajnostno pridelanih vin in vin s priznanim tradicionalnim poimenovanjem.  Odličnost slovenskih regionalnih posebnosti podčrtujejo priznanja Prvaki vinskih turističnih cest. Z naslovom Vinar leta bo nagrajen vinar, ki na ocenjevanju prejme največje število najvišjih priznanj. Prestižnim priznanjem pa se letos pridružujejo še omenjena Nagrada Stanka Čurina za najbolje ocenjeno vino ocenjevanja, ne glede na kategorijo, ter priznanja za najboljša vina sorte traminec, kjer ocenjujejo 40 vzorcev slovenskih in tujih tramincev. Prva in najboljša priložnost za promocijo nagrajenih vin bo 57. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA od 24. do 29. avgusta v Gornji Radgoni. Ljubiteljska in strokovna javnost bo lahko najboljša vina poskusila na odprtih ter na tematskih, strokovno vodenih degustacijah v Vinskem hramu, v družbi Vinske kraljice Slovenije 2019, Mete Frangež. Najboljši traminci ocenjevanja International Tramin Challenge bodo predstavljeni tudi na 10. Salonu traminec (26.8.), ki bo uvod v Dan vinogradnikov in vinarjev sejma AGRA v torek, 27. avgusta.
Rezultate 45. ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona, ocenjevanja tramincev ITC - International Tramin Challenge ter bio vin bodo predstavili na novinarski konferenci, ki bo v četrtek, 25. julija ob 11. uri v prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Komu nagrada Stanka Čurina za najbolje ocenjeno vino?