Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prva nagrada Stanka Čurina za Vinsko klet Prus iz Bele krajine

 

Razglasili so rezultate 45. ocenjevanja „Vino Slovenija Gornja Radgona 2019" in ITC – International Traminer Challenge

Ocenjevanje vina Po štirih dnevih ocenjevanja, kjer so štiri ocenjevalne komisije ocenile skupno kar 678 vzorcev vin iz šestih držav, je na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni bilo zaključeno 45. ocenjevanje „Vino Slovenija Gornja Radgona 2019" in ITC – International Traminer Challenge. Ob tej priložnosti sta dr. Mojmir Wondra, predsednik 45. ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona in Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma, predstavila rezultate v vseh kategorijah, med drugim tudi v novem ocenjevanju tramincev ITC.

Priznanja slovenske vinske olimpijade, kot jo radi poimenujejo vinski strokovnjaki in ljubitelji, so postale v petih desetletjih načrtnega razvoja sinonim za objektivno izmerjeno odličnost. Vinskim ljubiteljem, trgovcem in gostincem pomenijo verodostojen katalog vinske kakovosti, pridelovalcem usmeritev za delo in oblikovanje poštene cene. Po besedah prof. Wondra, s strokovnostjo in mednarodno prepoznavnostjo vinskega ocenjevanja v Gornji Radgoni že skoraj pol stoletja raste tudi ugled slovenskih vinarjev in vinogradništva v celoti. Ocenjevanje namreč na eni strani upošteva nova spoznanja s področij vinogradništva, vinarstva in potrošnje, na drugi strani pa njihov razvoj pospešuje. Ocenjevalno komisijo, ki jo sestavljajo vrhunski enologi z bogatimi mednarodnimi izkušnjami, nenehno pomlajujemo z novimi strokovnjaki in novimi znanji. Celoten sistem ocenjevanja upošteva značilnosti različnih regij, načinov pridelave, predelave in kletarjenja.
Ob tem zagotavlja anonimnost vzorcev, objektivnost vrednotenja in natančnost analitike.
Medalje Vino Slovenija Gornja Radgona so odlično tržno in promocijsko orodje, ki prinaša visoko dodano vrednost in možnosti za ekskluzivne tržne predstavitve. Ocenjevalne komisije podeljujejo ob srebrnih, zlatih in velikih zlatih medaljah tudi Šampionske nazive v kategorijah klasično pridelanih vin, trajnostno pridelanih vin in vin s priznanim tradicionalnim poimenovanjem. Odličnost slovenskih regionalnih posebnosti podčrtujejo priznanja Prvaki vinskih turističnih cest. V tej 45-letni zgodovini slovenske olimpijade vin je vina ocenjevalo 102 enologov, ki so ocenili (skupaj z letošnjim) 19.168 različnih vzorcev vin. Štirje enologi sodelujejo na ocenjevanju že preko 30 let, eden (dr. Miran Vodopivec) celo že 38 let. Pomurski sejem je skupaj s sodelujočimi enologi ponosen na zaupanje vinarjev in kot edina institucija v Sloveniji, ki organizira mednarodno ocenjevanje vin s tako dolgo tradicijo, z optimizmom zre v prihodnost. Letos so uvedli tudi novost, in sicer nagrado legende Stanka Čurina za najbolj ocenjeno vino sploh. Stanko Čurin je bil zvest udeleženec ocenjevanja vin v Gornji Radgoni in na njem prejel številne, najvišje nagrade. Zato so se na Pomurskem sejmu odločili, da v čast legendi slovenskega vinogradništva podelijo nagrado Stanka Čurina za najvišje ocenjeno kapljico Vino Slovenija Gornja Radgona. Stanko Čurin je eden najpomembnejših utemeljiteljev sodobnega vinogradništva in vinarstva v Sloveniji. Enako uspešen, kot je bil pri uvajanju novih tehnologij v pridelavi, predelavi in kletarjenju, je bil prodoren tudi z novimi tržnimi pristopi na domačem in na tujih trgih. Bil je prvi zasebni vinogradnik Slovenije, ki je začel že v letu 1971 stekleničiti svoja vina najvišje kakovosti. Leta 1972 je kot prvi zasebni vinogradnik v nekdanji Jugoslaviji uspešno sodeloval na ljubljanskem vinskem sejmu in prejel za stekleničeni vini laški rizling in sauvignon letnika 1971 zlati medalji. Količino pridelanega grozdja je prepolovil na račun višje kakovosti. Posebej znan je postal s svojimi predikatnimi vini. Leta 1985 je premierno v Sloveniji po uspešni ledeni trgatvi pridelal prvo slovensko ledeno vino, v letu 2004 pa tudi posebno penino iz ledenega vina po klasični metodi. Vina Stanka Čurina in kasneje vina Vinogradništva Čurin - Prapotnik so z leti postajala vse bolj prepoznavna v Sloveniji, Evropi in Svetu, kar dokazujejo tudi številna in najvišja domača in mednarodna priznanja.
Pomembna novost je novo ocenjevanje – ITC – International Tramin Challenge. Za popolnoma anonimno ocenjevanje po 100 – točkovni metodi, ki jo predlagajo Mednarodna organizacija za trto in vino (O.I.V.), Mednarodna zveza enologov (UIOE) in Svetovna federacija strokovnih ocenjevanj vin (FMGCIVS), je poskrbela ekipa mednarodno priznanih enologov. ITC - International Tramin Challenge je tako letos prvič nagradil tramince z bronastimi, srebrnimi, zlatimi in veliki zlatimi medaljami. Najboljši traminci v posamezni kategoriji pa so prejeli tudi posebne nagrade – šampion ITC v naslednjih kategorijah: traminci s prodajno ceno do 10,00 €/steklenico, traminci s prodajno ceno od 10,01 € do 20,00 €/steklenica ter traminci s prodajno ceno nad 20,01 €/steklenica.
Kot rečeno, komisije so v štirih dneh objektivno ocenile 678 vzorcev vin od 209 vinarjev. Na rednem delu ocenjevanja je sodelovalo 599 vzorcev vin od 174 vinarjev iz treh držav. Na ocenjevanju BIO vin je sodelovalo 30 vzorcev od 10 vinarjev. Novemu ocenjevanju tramincev je 25 vinarjev iz štirih držav zaupalo 49 najboljših tramincev. Predsednik celotnega ocenjevanja in predsednik ene od štirih ocenjevalnih komisij je bil dr. Mojmir Wondra. Tajnik ocenjevanja je bil Ernest Novak, predsedniki ostalih treh ocenjevanj pa dr. Miran Vodopivec, mag. Anton Vodovnik in Iztok Klenar. Člani komisij so bili: mag. Darja Zemljič, Dušan Brejc, Ivana Rendulić Jelušić, Alojz Filipič, Tadeja Vodovnik Plevnik, Marko Benčina, Jure Štalcar, Mitja Herga, Marijan Čižmešija, Majda Brdnik, Martin Palz, Roman Štabuc, Darinko Ribolica, mag. Janez Valdhuber, Nika Gregorič, Mihaela Krsnik Kopše, Boštjan Zidar, Danilo Steyer, Ivan Mijošek in Janja Klanjčar Žajdela. Predsednik strokovne komisije ITC je bil Dušan Brejc, člani pa: mag. Darja Zemljič, Tadeja Vodovnik Plevnik, Mitja Herga, Martin Palz, Roman Štabuc, Danilo Steyer in Ivan Mijošek.
»Vino Slovenija je doživelo svoj »mali« okrogli jubilej, 45. ocenjevanje vin. Sodelovalo je 678 vzorcev, skoraj 20% več kot lani in največ v zadnjih 10 letih. Na ocenjevanju smo imeli priložnost okušati in oceniti kakovost večjega števila penin, cvičkov in bio vin. Nekoliko manj je bilo le starejših rdečih vin. Letnik sicer ne spada med najboljše v zadnjem desetletju. Zaradi slabših vremenskih razmer v fazi dozorevanja grozdja so vina na splošno nekoliko tanjša, na alkoholu šibkejša, vendar pa sortno lepo izražena in pitka. Vsekakor se pozna dobra roka kletarja, znanje in večje možnosti uporabe tehnologije (hladna maceracija belih vin, hlajenje, kontrola alkoholnega vrenja, zorenje na drožeh ter vodeni biološki razkis). Ocenjevalci smo bili navdušeni na sortnostjo in izraženostjo arome, pohvale gredo tudi kakovosti penin in pitkosti rdečih vin. Vsekakor je 100 točkovni ocenjevalni sistem z 11 kakovostnimi parametri tisti pravi, ki omogoča, da se vino ocenjevalcu predstavi v pravi luči", je dejal dr. Mojmir Wondra.
Dušan Brejc, predsednik ocenjevalne komisije ITC 2019 pa je dodal: „Traminer in gewürztraminer sta edina sinonima, ki na mednarodnem trgu tramincev nekaj pomenita. Čeprav ima sorta zelo intenzivno aromo, ki je ni težko spoznati, se traminec ni prebil med tiste sorte na svetovnem trgu, ki so splošno sprejemljive, kot sta na primer renski rizling ali sauvignon. In čeprav so traminci na planetu kar dobro razširjeni in se najdejo na zelo različnih geografskih širinah, si je visoko prepoznavnost utrdilo le nekaj regij, med njimi seveda Alzacija in Zgornje Poadižje. Četudi gre za staro sorto in vsem dobro znano vino, so v prejšnjih dveh desetletjih prevladovale slajše tipologije vin, ki so s tem avtomatično opredelile tako pivce, ki so sorti in vinu naklonjeni, kot tiste, ki so do traminca vedno držali »varnostno« razdaljo. Z uporabo protektivne tehnologije, ki še bolj jasno izpostavi aromatski profil in širitvijo zares suhih tramincev, ki zato vstopijo v gurmanske kombinacije z jedmi, pa se je zanimanje za to imenitno sorto bistveno povečalo, kot se je tudi prepoznavnost. Zato poznavalci tramincu napovedujejo še bolj obetavno prihodnost. To ni več samo sorta iz tradicionalnih rastišč, ki poleg omenjenih vključuje še druge države srednje, vzhodne in južne Evrope, temveč se sorta vztrajno uveljavlja tudi v novem svetu. V Sloveniji je sorta dobro znana, zato so na voljo vse kategorije vin, od mirnih do penečih, predikatnih in maceriranih izvedb, pa čeprav se traminca še vedno drži stigma slajšega okusa. Naj ne bo odveč omeniti, da je vsem znana etiketa radgonskega traminca, ki se v pol stoletja uspešnega življenja na domačem trgu skoraj ni spremenila, dokaz, da je na slovenskih tleh traminec že od nekdaj pomembno vino, ki je ohranilo zveste pivce. Če o tramincu razmišljamo skozi širši, evropski in svetovni kontekst, je odločitev Pomurskega sejma d.d., kot organizatorja ITC, da izpostavi notoričnost vseh tramincev, povsem utemeljena. Na prvem ITC, le kako naj bi bilo drugače, so prevladovali slovenski primerki, a so traminci iz Avstrije, Nemčije in Hrvaške le potrdili, da je tekma odprta za vse traminčeve specialiste iz vsega sveta".
Kakorkoli že, Šampioni 2019 so postali, peneča vina: Diona brut nature 2011 Hiša vina Doppler, Dolnja Počehova; Bela mirna vina nearomatičnih sort-suha: Chardonnay prestige 2016 Meum Winery, Klokočovnik; Mirna vina aromatičnih sort-suha: Muskateller Kittenberg 2018 Weingut u. Steirische Kelleri Johann Schneeberger GmbH, Heimschuh – Avstrija; Mirna vina aromatičnih sort – polsladka: Dišeči traminec 2015 Steyer vina, Plitvica; Bela mirna vina – sladka: Renski rizling LV 2016 Vinska klet Prus, Jožef Prus, Krmačina; Mirna vina aromatičnih sort-sladka: Sauvignon LV 2016 Vinska klet Prus, Jožef Prus, Krmačina; Rose vina – Cviček PTP: Cviček ptp 2018 Hiša vina Grabnar, Ardro pri Raki; Rdeča vina – Teran PTP: Izbrani Teran 2017 Vinska klet Boris in Alen Lisjak, Dutovlje; Rdeča vina-suha do tri leta: Rdeče - cuvee Rouge 2016 Bojan Lavrenčič, Duplje;
BIO vino: Rumeni muškat 2018 Vino Frešer, Ritoznoj; ITC – Šampion s prodajno ceno do 10,00 €: Dišeči traminec 2015 Steyer vina, Plitvica; Nagrada Stanka Čurina: Renski rizling ledeno vino 2016 z oceno 96,00 točk, Vinska klet Prus, Jožef Prus, Krmačina 6, Metlika. Prvaki držav, Avstrija: Sauvignon 2018, 87,67 točk, Pewal Weine Handels GmbH, Neurath, Kitzeck im Sausal; Hrvaška: Vino prijateljstva (muškat momjanski) 2008, 88,00 točk, San Mauro (OPG Libero Sinković), San Mauro 157, Momjan.
Prvaki turističnih cest pa so: Briška vinska turistična cesta: Sivi pinot 2018 87,00 Moro, Vipolže; Vipavska vinska turistična cesta; Merlot 2016 88,33 Posestvo Ferjančič, Planina; Kraška vinska turistična cesta: Merlot 2012 88,00 Vinska klet pri Starčih - Tavčar, Križ; Istrska vinska turistična cesta: Capris cabenet sauvignon 2013 88,67 Vinakoper d.o.o., Koper; Belokranjska vinska turistična
cesta: Svetovno vino - zvrst 2, 2016 91,67 Vinska klet Prus, Jožef Prus, Krmačina; Gornje dolenjska vinska turistična cesta: Penina Albiana brut 0 86,00 Albiana - Vinska klet Žaren, Nemška vas; Bizeljsko - Sremiška VTC: Modra frankinja prestige MF 2016 85,33 Kmečka zadruga Krško, z.o.o; Haloška VTC: Arhiva sauvignon pt 1986 87,67 Ptujska klet d.o.o., Ptuj; VTC Goričko: Sivi pinot 2017 86,67 Družina Jerič, Murska Sobota; Jeruzalemska VTC: Chardonnay Seven Numbers 2018 87,33 Puklavec Family Wines d.o.o., Ormož; Jeruzalemska VTC: Bela zvrst 34, Puklavec Family Wines 2015 87,33 Puklavec Family Wines d.o.o., Ormož; Radgonsko Kapelska VTC: Steyer Mark dišeči traminec exlusive 2001 89,67 Steyer vina, Plitvica; Mariborska VTC: Diona brut nature 2011 87,33 Hiša vina Doppler, Dolnja Počehova; Gornje Slovenjegoriška VTC: Sauvignon 2018 86,33 Vino Valdhuber, Svečina.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Prva nagrada Stanka Čurina za Vinsko klet Prus iz Bele krajine