Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Z odmevnim strokovnim posvetom se je „začel" sejem Megra 2020

 

Trajnostna gradnja, energetska sanacija in novi infrastrukturni projekti

Posvet MegraNe glede na to, da bo 33. mednarodni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti Megra, šele konec marca (od 25. do 28.) 2020, na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni, že potekajo aktivnosti s to pomembno sejemsko prireditvijo. Tako so na radgonskem sejmišču že pripravili odmeven strokovni posvet o trajnostni gradnji, energetski sanaciji objektov in novih infrastrukturnih projektih. Posvet je tako predstavljal uvod v 33. Megro, njegov namen pa je bil predstaviti najnovejša dognanja stroke na področju infrastrukturnih objektov in rešitev, ki omogočajo podaljšanje njihove življenjske dobe ter s tem varovanje naravnih virov.

Po podatkih Geološkega zavoda Slovenije je v letu 2017 slovenska industrija gradbenega materiala porabila ogromno mineralnih surovin. Ob tem predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec poudarja: »Če lahko tem materialom podaljšamo življenjsko dobo, smo že veliko naredili.« Zato so gradbeni sejem in tovrstni posveti, tako Erjavec, pomembni tudi zaradi tega, da pri mladih zbudijo zanimanje za različne poklice v gradbeni panogi. Erjavec prav tako meni, da je to možno storiti tudi s pomočjo sejma gradbeništva v Gornji Radgoni, ta je bil že nekoč drugi najpomembnejši tovrstni sejem v nekdanji Jugoslaviji, takoj za zagrebškim velesejmom.
Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec je hkrati v uvodnem nagovoru ob omenjenem posvetu, vnovič izpostavil, da gradbeništvo, ki ga označuje za motor gospodarskega razvoja, potrebuje pozitivno promocijo, kar je tudi eden od namenov tovrstnih posvetov in gradbenega sejma Megra, ki bo sicer posvečen tudi energetskim, komunalnim in obrtniškim temam. Erjavec, ki poudarja, da so danes inženirji in arhitekti večkrat talci investitorjev in špekulantov, meni, da bi se morali v Evropi na področju gradbeništva v prihodnosti osredotočiti predvsem na razvoj hitrih železniških povezav, s čimer bi razbremenili cestni in zračni promet.
Omenjeni strokovni posvet, ki so ga organizirali Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije (DRC), Društvo za ceste Ljubljana, DRC - Združenje in Pomurski sejem, je mimogrede potekal prav v terminu praznovanja 50. obletnice Mostu miru in prijateljstva, ki povezuje Gornjo Radgono in avstrijsko Radgono. Namen prvega dela posveta je bil predstaviti najnovejša dognanja stroke na področju infrastrukturnih objektov in rešitev, ki omogočajo bistveno podaljšanje njihove življenjske dobe in s tem učinkovito dolgoročno varovanje naravnih virov. Drugi del strokovnega posveta pa je bil namenjen predstavitvi izzivov v projektih trajnostne in inovativne gradnje ter energijske prenove stavb, s katerimi se srečujejo investitorji in stroka. V prid organizacije tega pomembnega strokovnega srečanja govorijo dejstva, da se v Sloveniji v naslednjih letih odpirajo veliki infrastrukturni projekti, kot je drugi železniški tir Koper - Divača, tretja cestna razvojna os sever - jug, druga cev karavanškega predora, nadaljevanje obsežne obnove železniškega omrežja, pospešena gradnja stanovanj, investicije v energetske objekte in tudi obsežnejše energetske sanacije objektov. To pa bodo tudi vodilne strokovne teme sejma „Megra 2020" v Gornji Radgoni.
O strokovnem posvetu na temo trajnostne gradnje infrastrukture je med drugimi govorila tudi prof. dr. Violeta Bokan Bosiljkov, UL FGG, predsednica strokovnega odbora sejma Megra, ki pravi, da je grajeno okolje velik porabnik mineralnih surovin in s tem naravnih virov tudi v Sloveniji. Po zadnjih razpoložljivih podatkih Geološkega zavoda Slovenije je v letu 2017 industrija gradbenega materiala (IGM) porabila 2.803.093 ton mineralnih surovin ali 1,34 t/preb., gradbeništvo pa še dodatno 10.690.284, kar je 5,2 t/preb. Pri gradnji prometne infrastrukture, cest, železnic, letališč; pri urejanju poplavne varnosti; pri gradnji hidroelektrarn in pri drugih delih v grajenem okolju, predstavlja poraba lokalnih naravnih geoloških materialov več kot 95 % količine vseh vgrajenih materialov. Največje količine so vgrajene v zemeljske objekte, sledijo pa cementni betoni in asfalti. Vendar pa je Slovenija država, ki je bogata z mineralnimi snovmi za gradbeništvo. Poleg tega imajo te surovine tudi odlične lastnosti, ki lahko zagotavljajo dolgo življenjsko dobo infrastrukturnim objektom. Prav podaljšanje življenjske dobe infrastrukturnih objektov na 3 do 5-krat daljšo življenjsko dobo od tiste, ki jo zagotavljajo z obstoječimi standardi, je najbolj učinkovit način varovanja naravnih virov na področju gradbeništva. Infrastrukturni objekti v Sloveniji so največkrat iz armiranega betona. Zato je pomembno, da poznamo omejitve lokalnih materialov, ki jih uporabljamo za izdelavo betona ter se zavedamo posledic različnih kemijskih reakcij, ki potekajo v strukturi materiala. Ta vidik bo predstavljen v prvem prispevku z naslovom »Podaljšanje življenjske dobe infrastrukturnih objektov iz betona – pasti povezane z lastnostmi lokalnih agregatov«.
Po mnenju strokovnjakov, pravilna izbira osnovnih materialov, nadgrajena z optimalno tehnologijo priprave in vgradnje, ter skrbna izbira detajlov so nujno dopolnilo premišljeni projektni rešitvi, ko govorimo o trajnostni infrastrukturi. Naslednja dva prispevka sta predstavila izvirne rešitve na področju gradnje predorov in mostov za kolesarje in pešce. Najprej so bile predstavljene napredne tehnologije gradnje predorov, ki omogočajo trajnostni razvoj urbanega okolja. Sledi predstavitev projekta novega kolesarskega mostu čez mejno reko Muro v Ceršaku. Most je zasnovan kot viseča leseno-jeklena konstrukcija preko enega razpona dolžine 86.0 m, brez podpor v rečni strugi. Področje železniške infrastrukture obravnava prispevek o trajnosti zgornjega ustroja železniških prog v Sloveniji. Na železniški infrastrukturi v Sloveniji se srečujemo s pojavom plavajočih pragov, ki ima za posledico močno degradacijo tirne proge. Pojav povzroča relativno slaba kakovost tolčenca tirne grede, kadar ga sestavljajo dolomiti in/ali apnenci. Zato je ustrezna izbira vira tolčenca bistvenega pomena za povečanje življenjske dobe železniških prog v Sloveniji. Podjetje Pomgrad je predstavilo projekt razvoja prototipov zabojnikov za odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Zahtevana življenjska doba takega zabojnika je 300 do 500 let. Uporabljen pristop je smiselno prenesti (kjer je to možno) na druge infrastrukturne objekte in s tem bistveno podaljšati njihovo življenjsko dobo... Drugi del strokovnega srečanja v Gornji Radgoni je bil namenjen predstavitvi izzivov v projektih trajnostne in inovativne gradnje ter energijske prenove stavb, s katerimi se srečujejo investitorji in stroka. Izr. prof. dr. Marjana Šijanec Zavrl, Gradbeni inštitut ZRMK, vodja tega dela strokovnega posveta, je opozorila na dejstvo, da je Slovenija v zadnjih letih sprejela odločnejše zaveze za trajnostno gradnjo stavb. Temu v tem obdobju sledi tudi priprava nacionalnih meril za trajnostno gradnjo in vzpostavitev podpornega okolja v obliki znanj, podatkovnih baz in analitičnih orodij, kar je še posebej pomembno za javne naročnike. Nadalje smo se kot država zavezali k ambicioznim podnebno energetskim ciljem, govorimo celo o razogljičenju stavbnega fonda do leta 2050. Zato moramo naš stavbni fond postopoma energetsko prenoviti. Prenova mora biti intenzivna po obsegu in učinkih, ob sočasnem ohranjanju značilnosti stavbne dediščine. Vsako leto moramo po evropski zakonodaji prenoviti vsaj 3 % stavb v lasti in uporabi države, kar terja tudi pospešen razvoj novih finančnih mehanizmov. Do splošne uveljavitve meril za skoraj nič-energijske stavbe nas loči leto in pol. Po letu 2020 bo taka gradnja obvezna za vse nove naložbe. V tem kratkem obdobju nam ostaja le malo časa za prenos inovativnih in hkrati gospodarnih rešitev za gradnjo in bivanje v visoko energetsko učinkovitih stavbah v konkretne projekte. Številni primeri dobre prakse na področju gradnje trajnostnih, visoko energijsko učinkovitih stavb v Sloveniji pa vendarle dajejo razlog za optimizem.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Sejem Z odmevnim strokovnim posvetom se je „začel" sejem Megra 2020