Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Desetletja ob papirnati tarči in zračni puški

 

Alojz Slanič je zaznamoval radgonsko (in slovensko) strelstvo

Alojz SlaničV slovenskem športu je sicer veliko zagnanih in požrtvovalnih ljudi, ki s svojim volonterskim in ljubiteljskim delom služijo za vzor mnogim drugim. In eno častnih mest gotovo pripada 76 - letnemu strelskemu zanesenjaku Alojzu Slaniču iz Gornje Radgone. Tako on, kot njegova pred dobrim letom preminula žena Silva, in tudi mlajši člani družine, zlasti sin Davorin, so nedvomno ogromno naredili, ne le za radgonski, temveč tudi pomurski in slovenski strelski šport. To še zlasti velja za Alojza, ki je že desetletja v športu, kjer je v ospredju tarča in zračna puška, in ki je v tem času zaznamoval tako radgonsko kot slovensko strelstvo. Brez njega bi slovensko strelstvo zanesljivo bilo bolj revno, radgonskega pa najverjetneje niti ne bi bilo. Z njim pa je strelski šport bil več desetletij, in je tudi danes, ena najpomembnejših športnih panog v Gornji Radgoni in bližnji okolici. Velik pečat pa je Alojz pustil tudi v strelskem športu severovzhodne Slovenije, in tudi cele države, cenjeno pa je tudi njegovo delo v strelskem športu izven državnih meja, kjer se je posebej odlikoval kot mednarodni strelski sodnik, z licenco A in je sodil mnoga največja domača in mednarodna tekmovanja, med drugim tudi na evropskem prvenstvu.

Alojzu Slaniču, ki je bil rojen v Mariboru, strelstvo sploh ni bilo prvi šport. Sam je deloval v različnih športih, njegovi tekmovalni začetki pa so se nanašali na boks, kjer je dosegal več kot solidne rezultate, a je pesti hitro zamenjal za zračno puško in tarčo. S športom se je začel ukvarjati že kmalu po 2. svetovni vojni. Ko je bil vajenec Železničarske – industrijske šole v Mariboru, se je odločil za boks, saj je postal uspešen član mariborskega Železničarja. Med služenjem Jugoslovanske ljudske armade je bil član BK Borac v Banjaluki, od koder so nekoč prišli svetovno znani boksarji (Marjan Beneš, Ante Josipović...). Žal pa se je Alojz, čeprav je bil trikratni mladinski slovenski prvak, zaradi bolezni hitro moral posloviti od boksa, in se je že leta 1954 preusmeril v strelstvo. Najprej je delal v SD Železničar, nato pri SD Boris Kidrič v Mariboru. Ker se je s Štajerske preselil na Dolenjsko, kjer se je zaposlil v Mirni, se je kot strelec in organizator strelskega športa, najprej uveljavil v deželi cvička. Skupaj s takratnim predsednikom Strelske zveze Slovenije Vladom Mišico sta po Dolenjskem ustanavljala strelske družine (SD Sonja Vesel, SD Muljava, SD Agroservis Ivančna Gorica, med drugim pa je tudi tekmoval. Kot tekmovalec je Slanič največji uspeh dosegel v Grosupljem, kjer je leta 1963 osvojil „zlato puščico.

Po preselitvi v Gornjo Radgono, kjer se je leta 1965 zaposlil v podjetju Gorenje – Elrad, je Alojz nadaljeval s strelsko dejavnostjo, saj je bil strelec, organizator, strelski inštruktor, sodnik ipd. V različnih klubih in zvezah je pogosto bil predsednik, tajnik, različni referent, predvsem pa trener in inštruktor mlajših strelcev. Po njegovi zaslugi so v omenjeni delovni organizaciji kmalu ustanovili prvo strelsko družino – SD Elrad, ki je po propadu firme preimenovan v SD Radgona, ki uspešno deluje tudi danes. Poleg dela v domačem klubu ter sodniški organizaciji Strelske zveze Slovenije, je Alojz še danes vodilni organizator tekmovanj v Gornji Radgoni, dalj časa je bil tudi koordinator dela za severovzhodno Slovenijo ter predsednik komisije za pregled orožja in opreme pri SZ Slovenije. Ker ni zanemarjal nobenega športa je bil tudi v vodstvih drugih športov in športnih zvez. Za svoje več kot pet desetletij aktivno delovanje v strelskem športu je Alojz Slanič prejel številna visoka priznanja in odlikovanja, tako na lokalnem nivoju, kot v državah SFRJ in Slovenija, seveda niso izostala tudi mednarodna priznanja.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Šport Desetletja ob papirnati tarči in zračni puški