„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Desetletja ob papirnati tarči in zračni puški

 

Alojz Slanič je zaznamoval radgonsko (in slovensko) strelstvo

Alojz SlaničV slovenskem športu je sicer veliko zagnanih in požrtvovalnih ljudi, ki s svojim volonterskim in ljubiteljskim delom služijo za vzor mnogim drugim. In eno častnih mest gotovo pripada 76 - letnemu strelskemu zanesenjaku Alojzu Slaniču iz Gornje Radgone. Tako on, kot njegova pred dobrim letom preminula žena Silva, in tudi mlajši člani družine, zlasti sin Davorin, so nedvomno ogromno naredili, ne le za radgonski, temveč tudi pomurski in slovenski strelski šport. To še zlasti velja za Alojza, ki je že desetletja v športu, kjer je v ospredju tarča in zračna puška, in ki je v tem času zaznamoval tako radgonsko kot slovensko strelstvo. Brez njega bi slovensko strelstvo zanesljivo bilo bolj revno, radgonskega pa najverjetneje niti ne bi bilo. Z njim pa je strelski šport bil več desetletij, in je tudi danes, ena najpomembnejših športnih panog v Gornji Radgoni in bližnji okolici. Velik pečat pa je Alojz pustil tudi v strelskem športu severovzhodne Slovenije, in tudi cele države, cenjeno pa je tudi njegovo delo v strelskem športu izven državnih meja, kjer se je posebej odlikoval kot mednarodni strelski sodnik, z licenco A in je sodil mnoga največja domača in mednarodna tekmovanja, med drugim tudi na evropskem prvenstvu.

Alojzu Slaniču, ki je bil rojen v Mariboru, strelstvo sploh ni bilo prvi šport. Sam je deloval v različnih športih, njegovi tekmovalni začetki pa so se nanašali na boks, kjer je dosegal več kot solidne rezultate, a je pesti hitro zamenjal za zračno puško in tarčo. S športom se je začel ukvarjati že kmalu po 2. svetovni vojni. Ko je bil vajenec Železničarske – industrijske šole v Mariboru, se je odločil za boks, saj je postal uspešen član mariborskega Železničarja. Med služenjem Jugoslovanske ljudske armade je bil član BK Borac v Banjaluki, od koder so nekoč prišli svetovno znani boksarji (Marjan Beneš, Ante Josipović...). Žal pa se je Alojz, čeprav je bil trikratni mladinski slovenski prvak, zaradi bolezni hitro moral posloviti od boksa, in se je že leta 1954 preusmeril v strelstvo. Najprej je delal v SD Železničar, nato pri SD Boris Kidrič v Mariboru. Ker se je s Štajerske preselil na Dolenjsko, kjer se je zaposlil v Mirni, se je kot strelec in organizator strelskega športa, najprej uveljavil v deželi cvička. Skupaj s takratnim predsednikom Strelske zveze Slovenije Vladom Mišico sta po Dolenjskem ustanavljala strelske družine (SD Sonja Vesel, SD Muljava, SD Agroservis Ivančna Gorica, med drugim pa je tudi tekmoval. Kot tekmovalec je Slanič največji uspeh dosegel v Grosupljem, kjer je leta 1963 osvojil „zlato puščico.

Po preselitvi v Gornjo Radgono, kjer se je leta 1965 zaposlil v podjetju Gorenje – Elrad, je Alojz nadaljeval s strelsko dejavnostjo, saj je bil strelec, organizator, strelski inštruktor, sodnik ipd. V različnih klubih in zvezah je pogosto bil predsednik, tajnik, različni referent, predvsem pa trener in inštruktor mlajših strelcev. Po njegovi zaslugi so v omenjeni delovni organizaciji kmalu ustanovili prvo strelsko družino – SD Elrad, ki je po propadu firme preimenovan v SD Radgona, ki uspešno deluje tudi danes. Poleg dela v domačem klubu ter sodniški organizaciji Strelske zveze Slovenije, je Alojz še danes vodilni organizator tekmovanj v Gornji Radgoni, dalj časa je bil tudi koordinator dela za severovzhodno Slovenijo ter predsednik komisije za pregled orožja in opreme pri SZ Slovenije. Ker ni zanemarjal nobenega športa je bil tudi v vodstvih drugih športov in športnih zvez. Za svoje več kot pet desetletij aktivno delovanje v strelskem športu je Alojz Slanič prejel številna visoka priznanja in odlikovanja, tako na lokalnem nivoju, kot v državah SFRJ in Slovenija, seveda niso izostala tudi mednarodna priznanja.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Šport Desetletja ob papirnati tarči in zračni puški