Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Desetletja ob papirnati tarči in zračni puški

 

Alojz Slanič je zaznamoval radgonsko (in slovensko) strelstvo

Alojz SlaničV slovenskem športu je sicer veliko zagnanih in požrtvovalnih ljudi, ki s svojim volonterskim in ljubiteljskim delom služijo za vzor mnogim drugim. In eno častnih mest gotovo pripada 76 - letnemu strelskemu zanesenjaku Alojzu Slaniču iz Gornje Radgone. Tako on, kot njegova pred dobrim letom preminula žena Silva, in tudi mlajši člani družine, zlasti sin Davorin, so nedvomno ogromno naredili, ne le za radgonski, temveč tudi pomurski in slovenski strelski šport. To še zlasti velja za Alojza, ki je že desetletja v športu, kjer je v ospredju tarča in zračna puška, in ki je v tem času zaznamoval tako radgonsko kot slovensko strelstvo. Brez njega bi slovensko strelstvo zanesljivo bilo bolj revno, radgonskega pa najverjetneje niti ne bi bilo. Z njim pa je strelski šport bil več desetletij, in je tudi danes, ena najpomembnejših športnih panog v Gornji Radgoni in bližnji okolici. Velik pečat pa je Alojz pustil tudi v strelskem športu severovzhodne Slovenije, in tudi cele države, cenjeno pa je tudi njegovo delo v strelskem športu izven državnih meja, kjer se je posebej odlikoval kot mednarodni strelski sodnik, z licenco A in je sodil mnoga največja domača in mednarodna tekmovanja, med drugim tudi na evropskem prvenstvu.

Alojzu Slaniču, ki je bil rojen v Mariboru, strelstvo sploh ni bilo prvi šport. Sam je deloval v različnih športih, njegovi tekmovalni začetki pa so se nanašali na boks, kjer je dosegal več kot solidne rezultate, a je pesti hitro zamenjal za zračno puško in tarčo. S športom se je začel ukvarjati že kmalu po 2. svetovni vojni. Ko je bil vajenec Železničarske – industrijske šole v Mariboru, se je odločil za boks, saj je postal uspešen član mariborskega Železničarja. Med služenjem Jugoslovanske ljudske armade je bil član BK Borac v Banjaluki, od koder so nekoč prišli svetovno znani boksarji (Marjan Beneš, Ante Josipović...). Žal pa se je Alojz, čeprav je bil trikratni mladinski slovenski prvak, zaradi bolezni hitro moral posloviti od boksa, in se je že leta 1954 preusmeril v strelstvo. Najprej je delal v SD Železničar, nato pri SD Boris Kidrič v Mariboru. Ker se je s Štajerske preselil na Dolenjsko, kjer se je zaposlil v Mirni, se je kot strelec in organizator strelskega športa, najprej uveljavil v deželi cvička. Skupaj s takratnim predsednikom Strelske zveze Slovenije Vladom Mišico sta po Dolenjskem ustanavljala strelske družine (SD Sonja Vesel, SD Muljava, SD Agroservis Ivančna Gorica, med drugim pa je tudi tekmoval. Kot tekmovalec je Slanič največji uspeh dosegel v Grosupljem, kjer je leta 1963 osvojil „zlato puščico.

Po preselitvi v Gornjo Radgono, kjer se je leta 1965 zaposlil v podjetju Gorenje – Elrad, je Alojz nadaljeval s strelsko dejavnostjo, saj je bil strelec, organizator, strelski inštruktor, sodnik ipd. V različnih klubih in zvezah je pogosto bil predsednik, tajnik, različni referent, predvsem pa trener in inštruktor mlajših strelcev. Po njegovi zaslugi so v omenjeni delovni organizaciji kmalu ustanovili prvo strelsko družino – SD Elrad, ki je po propadu firme preimenovan v SD Radgona, ki uspešno deluje tudi danes. Poleg dela v domačem klubu ter sodniški organizaciji Strelske zveze Slovenije, je Alojz še danes vodilni organizator tekmovanj v Gornji Radgoni, dalj časa je bil tudi koordinator dela za severovzhodno Slovenijo ter predsednik komisije za pregled orožja in opreme pri SZ Slovenije. Ker ni zanemarjal nobenega športa je bil tudi v vodstvih drugih športov in športnih zvez. Za svoje več kot pet desetletij aktivno delovanje v strelskem športu je Alojz Slanič prejel številna visoka priznanja in odlikovanja, tako na lokalnem nivoju, kot v državah SFRJ in Slovenija, seveda niso izostala tudi mednarodna priznanja.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Šport Desetletja ob papirnati tarči in zračni puški