Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Desetletja ob papirnati tarči in zračni puški

 

Alojz Slanič je zaznamoval radgonsko (in slovensko) strelstvo

Alojz SlaničV slovenskem športu je sicer veliko zagnanih in požrtvovalnih ljudi, ki s svojim volonterskim in ljubiteljskim delom služijo za vzor mnogim drugim. In eno častnih mest gotovo pripada 76 - letnemu strelskemu zanesenjaku Alojzu Slaniču iz Gornje Radgone. Tako on, kot njegova pred dobrim letom preminula žena Silva, in tudi mlajši člani družine, zlasti sin Davorin, so nedvomno ogromno naredili, ne le za radgonski, temveč tudi pomurski in slovenski strelski šport. To še zlasti velja za Alojza, ki je že desetletja v športu, kjer je v ospredju tarča in zračna puška, in ki je v tem času zaznamoval tako radgonsko kot slovensko strelstvo. Brez njega bi slovensko strelstvo zanesljivo bilo bolj revno, radgonskega pa najverjetneje niti ne bi bilo. Z njim pa je strelski šport bil več desetletij, in je tudi danes, ena najpomembnejših športnih panog v Gornji Radgoni in bližnji okolici. Velik pečat pa je Alojz pustil tudi v strelskem športu severovzhodne Slovenije, in tudi cele države, cenjeno pa je tudi njegovo delo v strelskem športu izven državnih meja, kjer se je posebej odlikoval kot mednarodni strelski sodnik, z licenco A in je sodil mnoga največja domača in mednarodna tekmovanja, med drugim tudi na evropskem prvenstvu.

Alojzu Slaniču, ki je bil rojen v Mariboru, strelstvo sploh ni bilo prvi šport. Sam je deloval v različnih športih, njegovi tekmovalni začetki pa so se nanašali na boks, kjer je dosegal več kot solidne rezultate, a je pesti hitro zamenjal za zračno puško in tarčo. S športom se je začel ukvarjati že kmalu po 2. svetovni vojni. Ko je bil vajenec Železničarske – industrijske šole v Mariboru, se je odločil za boks, saj je postal uspešen član mariborskega Železničarja. Med služenjem Jugoslovanske ljudske armade je bil član BK Borac v Banjaluki, od koder so nekoč prišli svetovno znani boksarji (Marjan Beneš, Ante Josipović...). Žal pa se je Alojz, čeprav je bil trikratni mladinski slovenski prvak, zaradi bolezni hitro moral posloviti od boksa, in se je že leta 1954 preusmeril v strelstvo. Najprej je delal v SD Železničar, nato pri SD Boris Kidrič v Mariboru. Ker se je s Štajerske preselil na Dolenjsko, kjer se je zaposlil v Mirni, se je kot strelec in organizator strelskega športa, najprej uveljavil v deželi cvička. Skupaj s takratnim predsednikom Strelske zveze Slovenije Vladom Mišico sta po Dolenjskem ustanavljala strelske družine (SD Sonja Vesel, SD Muljava, SD Agroservis Ivančna Gorica, med drugim pa je tudi tekmoval. Kot tekmovalec je Slanič največji uspeh dosegel v Grosupljem, kjer je leta 1963 osvojil „zlato puščico.

Po preselitvi v Gornjo Radgono, kjer se je leta 1965 zaposlil v podjetju Gorenje – Elrad, je Alojz nadaljeval s strelsko dejavnostjo, saj je bil strelec, organizator, strelski inštruktor, sodnik ipd. V različnih klubih in zvezah je pogosto bil predsednik, tajnik, različni referent, predvsem pa trener in inštruktor mlajših strelcev. Po njegovi zaslugi so v omenjeni delovni organizaciji kmalu ustanovili prvo strelsko družino – SD Elrad, ki je po propadu firme preimenovan v SD Radgona, ki uspešno deluje tudi danes. Poleg dela v domačem klubu ter sodniški organizaciji Strelske zveze Slovenije, je Alojz še danes vodilni organizator tekmovanj v Gornji Radgoni, dalj časa je bil tudi koordinator dela za severovzhodno Slovenijo ter predsednik komisije za pregled orožja in opreme pri SZ Slovenije. Ker ni zanemarjal nobenega športa je bil tudi v vodstvih drugih športov in športnih zvez. Za svoje več kot pet desetletij aktivno delovanje v strelskem športu je Alojz Slanič prejel številna visoka priznanja in odlikovanja, tako na lokalnem nivoju, kot v državah SFRJ in Slovenija, seveda niso izostala tudi mednarodna priznanja.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Šport Desetletja ob papirnati tarči in zračni puški