Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Iz morskih globin, za zelene namiznoteniške mize

 

Med pripravami za Evropsko prvenstvo in Olimpijske igre, Bojan Tokič lovi morske pse

PripraveDubrovnik – Podobno kot za veliko večino športnikov in športnic, so se letošnje poletne počitnice končale tudi za namiznoteniške igralce in igralke. In že nekaj časa se pospešeno pripravlja tudi najboljši slovenski igralec Bojan Tokič, ki si je že, na podlagi svetovne jakostne lestvice, že na minulem svetovnem prvenstvu v nizozemskem Rotterdamu, zagotovil nastop na Olimpijskih igrah v Londonu prihodnje leto. Naš prvi igralec, ki sicer kruh služi pri enem najboljših nemških bundesligašev Saarbrücknu. Svoje priprave za novo sezono, kjer sta, poleg tekmovanja za svoj nemški klub, v ospredju Evropsko prvenstvo, ki bo od 8. do 16. oktobra v Gdansku, ter Olimpijske igre, julija in avgusta prihodnje leto, je Tokič začel na Kleku v Dalmaciji in sedaj nadaljeval na Pohorju, kjer dela predvsem s hrvaškimi in srbskimi reprezentanti.

„Ideja o pripravah na Kleku se je obudila po svetovnem prvenstvu v Rotterdamu, ko sva si skupaj s hrvaškim reprezentantom Zoranom Primorcem zagotovila neposredno uvrstitev na OI v Londonu. Ko me je Zoran povabil, da bi se mu pridružil na njegovi domačiji v Kleku, obmorskem mestecu, ki leži 70 km od Dubrovnika, sem si mislil zakaj pa ne? Združiti užitke kopanja, potapljanja, križarjenja in tudi ribolova, z dobrim treningom in potem na bazične priprave na Pohorje priti maksimalno pripravljen! Pogoji, ki jih ima Zoran mogoče niso idealni, zato pa nama ni manjkalo dobre improvizacije za kvaliteten trening. Program sva si s pomočjo njegovega kondicijskega trenerja Ivana Šestaka sestavljala sproti in povsem drugače, kot sem to bil navajen v prejšnjih letih. Včasih je tudi improvizacija zanimiva in dobrodošla. Namiznoteniško mizo sva postavila v garažo kjer Zoran shranjuje svoj gumijasti čoln, pesek na bližnji peščeni plaži je bil uporaben za odličen aerobni trening, stopnice k plaži pa so bile idealne za nabiranje moči v nogah. Kilometre za osnovno pripravo sva si nabirala po sprehajalnih poteh ob morju in v vasi Klek. Dvorano za fitnes pa sva uporabljala v bližnjem Metkoviću v lasti znanega rokometnega trenerja Ivice Obrvana“,

nam je razlagal Bojan Tokič, ki dodaja, da treningi le niso bili vse kar se je dogajalo v Kleku.

Morske dogodivščine so se začele že na samem začetku priprav. Primorac je namreč navdušen podmorski lovec. Naravnost obožuje potapljanje s puško in čakanje na kakšno palamido ali zobatca.

„Njegova žena Danijela je vrhunska kuharica in morskih dobrot je bilo na mizo v izobilju vsak dan. Na kraj pameti mi ni prišlo, da bi tudi za trenutek razmišljal o mesu ali čemu podobnemu. Se pa moram tudi pohvaliti s svojimi ribiškimi sposobnostmi. Že prvi dan sem namreč v mrežo ujel 4 kilograme težkega in 110 cm dolgega morskega psa. Za začetnika niti ni tako slabo. Moj prvi ulovljen morski pes je pristal na krožniku in imel sem priložnost tudi prvič okusiti meso morskega psa. Sicer pa so bile te priprave zame tudi zelo poučne. Veliko sem se namreč naučil o ribah in življenju ob morju. Še posebej me je navdušil Zoranov sosed, bivši hrvaški rokometni reprezentant in olimpijski zmagovalec iz Aten 2004, Nikša Kaleb, ki pozna prav vsako ribo in vse kar je povezano z življenjem v morju. Fant se potaplja do 31 metrov na dah in ostane do štiri minute pod vodo! Sam nisem niti približno poskusil slediti njegovim sposobnostim“,

razlaga Tokič, čigar partnerka in življenjska sopotnica, srbska reprezentantka, Monika Molnar, je v tem času trenirala s hrvaškimi reprezentantkami v Zagrebu.

Sam pa je skupaj z hrvaškimi reprezentanti, morske užitke s Kleka, že zamenjal za višinske bazične priprave na Pohorju. „Že četrto leto zapored je Športni center na Pohorju moja baza za priprave na novo sezono. Pa ne samo moja baza, tudi hrvaška reprezentanca je tukaj že tretjič. Letošnje so še nekaj posebnega, saj so se na moje povabilo pripravam priključili tudi trije igralci iz Srbije. Priprave, ki jih vsako leto vrhunsko organizira dr. Miran Kondrič, so idealno mesto za pripravo vrhunskega športnika, kar tudi potrjuje vračanje hrvaške reprezentance na Pohorje. Letos so pred nami idealne pogoje izkoristila tudi dekleta hrvaške reprezentance. Tukaj je idealno okolje in dovolj zahtevne proge za nordijsko hojo, stadion hotela Bolfenk, kolesarske steze, adrenalinski park, Pohorje jet in še veliko tega, kar nam omogoča vrhunski trening. Z gondolo se spustimo do športnega centra Draš, kjer izvajamo trening namiznega tenisa in fitnes program. Vsi smo res izredno zadovoljni s pogoji in z velikimi pričakovanji čakamo start v novo sezono“, pravi Tokič, kateremu je trening z Zoranom Primorcem na Kleku dal dobro podlago, da sedaj lažje prenaša obremenitve na Pohorju.

Tako Bojanu kot ostalim igralcem in igralkam na Pohorju, je »Zoki« (Primorac), ki šteje že 42 pomladi, res v vzor. „Dela vse maksimalno in mogoče se sliši nekoliko čudno, če bi rekel, da je med nami najbolje pripravljen. Moj partner v igri dvojic, Aleksander Karakašević, ni ravno pristaš kondicijske vadbe in v svetu namiznega tenisa ni znan kot ljubitelj kondicijskih priprav, toda tukaj na Pohorju ga ni za prepoznati. Zagotovo mu ekipni duh daje dodatni motiv za prenašanje naporov. Pred pričetkom priprav sem Karašu obljubil, da bo imel ob koncu priprav ploščice na trebuhu... če pa jih slučajno ne bo, pa bomo šli po kakšne v trgovino s keramičnimi in jih bomo enostavno prilepili na njegov trebuh. Ker na naslednjem EP v Gdansku spet nastopava skupaj, moram poskrbeti za njegovo čim boljšo telesno pripravljenost“, razlaga naš reprezentant, ki ni pozabil niti nevšečnosti, ko je Primorac med tekom v gozdu stopil v osje gnezdo. Ose pa  takoj v napad, in kar nekaj igralcev je bilo, ki smo po najkrajši poti našli smer iz gozda. Bojan sicer ni bil žrtev napada, zato pa so jo nekateri drugi odnesli z nekaj piki. „Smo pač v naravi in tudi takšne stvari se v naravi dogajajo“, pravi Bojan, ki bo po Pohorju priprave nadaljeval od 12. do 19. avgusta na Dunaju, od 20. avgusta naprej v Zagrebu, že 2. septembra pa se začnejo klubske obveznosti v Nemčiji, Liga prvakov in Bundesligi...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Šport Iz morskih globin, za zelene namiznoteniške mize