Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Puhovci so se potepali po Slovenskih goricah

 

Zaključna vožnja starodobnikov za leto 2013, od Ljutomera, čez Križevce in Sveti Jurij, do Kunove, Negove, Ivanjševcev...

PuhovciOb izteku letošnjega oktobra, so lep in sončen oktobrski predpraznični dan, za uradno zaključno vožnjo v letu 2013, izkoristili tudi članice in člani Prleškega društva za ohranjanje tehnične kulture in dediščine Janez Johann Puch (slovenski izumitelj, mehanik in proizvajalec vozil, rojen 27.6 1862 v Sakušaku pri Juršincih, umrl, 19.7 1914, v Zagrebu) iz Ljutomera. Odpravili so se namreč na potep po Prlekiji in Slovenskih goricah, po ljutomerskih in radgonskih hribčkih in ravnicah.

Že zjutraj se je pred prostori društva v Ljutomeru zbralo preko 80 udeležencev, tako članov kot tudi prijateljev. Pred potjo so se udeleženci dobro okrepčali, nato pa je Puhova ura dala znak za odhod. Kolona vozil se je iz Ljutomera, podala po Križevski ravnici in zavila v smeri Svetega Jurija ob Ščavnici, nato pa še naprej proti Grabonošu in proti Negovi. „Prvi postanek je bil v Kunovi. Pri hišni številki 13, nedaleč od Negovskega jezera, je namreč zanimiva domačija, kjer se prepleta dve različni kulturi. Vsak ki prvič stopi med bambusova drevesa katera zakrivajo pogled na posebno grajeno hišo, katera ima veliko posebnih oblik, tla iz neštetih ploščic, ki tvorijo različne mozaike. Res je to zadnja stvar, kar ti lahko naslika človeška domišljija. A vendar se tu odpre pogled na hišo organskih oblik, zemeljskih poslikav in nešteto naravnih mozaikov. Vsak kotiček med nam nepoznanimi drevesi nas prevzame in odpre se pogled, ki daje občutek. da smo prispeli v naročje matere zemlje. Nekako začutimo naravo ki na nevsiljiv način prevzema naša čustva", razlaga predsednik društva Puh, Milan Belec, ki nam je tako predstavil ekološko domačijo Pachamama, ki je dejansko veliko več kot navaden dom, ki sta si ga ustvarila Diraj in Luz, domačin iz okolice Negove in Perujaka, inkovskega porekla.

Pachamama je dejansko harmonija bivanja, neskončnega ustvarjanja in popolnega miru. In ob tej priložnosti je Luz, s svojim nastopom, presenetila zbrane, ki so jo spremljali z odprtimi ustmi. Njena razlaga pritegne vsakogar še večje presenečenje, da se je Perujka Luz lepo naučila kar nekaj slovenskih besed. „Izvedeli smo, da je narava tista, ki skrbi za naše počutje, da ji moramo pustiti, da nas vzgaja in nam pomaga preživeti, nam prinesti lepše in bolj polno življenje. Kamorkoli stopa noga v tem čudežnem svetu povsod se prepleta preprostost in modrost, ničesar preveč in nič ne manjka. Naravna mila katera izdeluje Luz so posebna. Diraj iz navadnih kosov leda pričara neponovljive oblike barv in prepletanj viter v različnih kosih lesa. Petletni sin Ošoo je spreten na stružnici katera je njegova igrača in delovni prostor. Spretnost s katero zarezuje v vrteči les preseneča obiskovalce", dodaja Belec, ki se podobno kot skoraj vsi prisotni, ni mogel načuditi zanimivost in lepot iz Kunove.

Kljub vsemu pa je bil potreben, nekaj kilometrov dolg premik, saj je drugi postanek bil predviden na Negovskem gradu. Zanimivo, da je prvi zapis o slednjem kar 50 let starejši od zapisa o svetovni metropoli Moskvi. Tudi zgodovina gradu Negova ima razgibano preteklost. Lastniki Trasmansdorfi so bili izjemni vinogradniki, imeli so lastna jezera za vzgojo rib. In Negovsko jezero je eno izmed teh. Tudi na drugih področjih so bili prepoznavni. Samo grajsko poslopje pa je največji kompleks na Slovenskem. Tako kot večina gradov je tudi ta doživel zaton v obdobju po 2. svetovni vojni. Čeprav obnovljeni prednji del gradu ne more zasijati v polnem sijaju, a se vse skupaj očitno počasi premika na boljše...

„Ivanjševska slatina ob robu reke Ščavnice nam je ponudila miren počitek ob izviru in pogledu na razpadajočo domačijo v kateri je bila nekoč prva polnilnica slatine. Prelepo toplo popoldne je dalo možnost poležavanja v travi kar je skoraj nemogoče glede na datum na koledarju. Ob slatini pa se je obudilo kar nekaj prijetnih spominov iz pretekle zgodovine, ko so domačini tudi z vozovi in sodi na njih hodili do izvira in kvalitetno slatino vozili domov. Na tem področju je še kar nekaj izvirov, a tale spada med najkvalitetnejše. Tudi dan danes se ob izviru ustavi veliko ljudi, ki se okrepčajo in vzamejo vodo za domov", nam je razlagal Milan Belec, ki je dodal, kako je zaključek lepega srečanja potekal na Turistični kmetiji Alenka v Gornjih Ivanjcih.

„Velika kmetija z ogromnimi gospodarskimi objekti v katerih je polno živine. Na kmetiji je zaposleno kar nekaj ljudi, ki poskrbijo za prijetno in kvalitetno postrežbo. Ljudje, ki prihajajo na dvorišče pa imajo priložnost nakupa veliko kvalitetnih domačih izdelkov. Kakorkoli že, zaključek sezone 2013, Lotmerških Puhovcev, je znova dokazal, da druženja prinašajo pozitivno energijo in vsem pomagajo lepše preživeti čase, ki nam niso najbolj naklonjeni. Prireditev pa je tudi dokaz, da člani društva, ki skrbimo za kvalitetno delo društva, opravljamo to s srcem in veliko odrekanja, saj je v delo vloženega kar nekaj prostega časa, energije in prostovoljnega dela", je zaključil naš sogovornik, ki dodaja, da Puhovci tudi čez zimo ne bodo počivali, saj je še veliko načrtov, ne samo voženj...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Srečanja Puhovci so se potepali po Slovenskih goricah