Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Gasilci z Janževega Vrha skuhali najboljši golaž!

Radgonska nočGotovo bi družabno življenje v Gornji Radgoni, brez sejemskih prireditev, bilo bistveno bolj revno in suhoparno. K sreči pa se na Pomurskem sejmišču odvijajo številne sejemske prireditve, v okviru katerih potekajo tudi mnogi spremljevalni dogodki. In tako je bilo tudi ob letošnjem, jubilejnem 55. mednarodnem kmetijsko – živilskem sejmu Agra med 26. in 31. avgustom. V šestih dneh se je namreč, v organizaciji Sejma Agra, zvrstilo veliko veselih in prijetnih dogodkov, tako da so na svoje prišli vsi obiskovalci, od najmlajših do nekoliko starejših in najstarejših. Skratka zadnji teden letošnjega avgusta je bil največji zabavni teden v Gornji Radgoni, v ospredju pa je bila „Radgonska noč", ki se je po nekaj letih spet vrnila v mesto ob Muri.

Letošnja Radgonska noč v znamenju skupine Magazin in Majolkine golažiade

Od Slovenskih Goric, do očaka Triglava!

TD Majolka na TriglavuTrditev, da dokler ne obiščeš najvišjega slovenskega vrha Triglav, nisi pravi Slovenec, je gnal nekaj članov Turističnega društva Majolka iz okolice Gornje Radgone, da so se iz Slovenskih Goric podali na dvodnevno potepanje na slovenskega očaka Triglav. Svojo pot so aktivisti omenjenega turističnega društva pričeli na Pokljuki, pa do Vodnikove koče in nato do Kredarice, kjer so prenočili.

Člani TD Majolka postali Slovenci, saj so obiskali Aljažev stolp

Med 32 ekipami iz Panonske nižine so se najbolje izkazali gasilci iz Doline

Ribja čorbaČeprav je Lendava svetovna prestolnica bograča, torej znamenite prekmurske in madžarske mesne jedi, to ne pomeni, da v najbolj vzhodnem slovenskem mestu nimajo radi tudi ribjih jedi. Nekoč Panonsko morje in današnja reka Mura nudi namreč kakovostno ribo, ki jo domačini pripravljajo na različne načine, posebnost pa je tudi ribja čorba. In tako je Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Lendava minuli konec tedna organizirala tradicionalno zabavno-kulinarično prireditev, že 11. Mednarodno tekmovanje v kuhanju ribje čorbe. Na zelenici pred „Trgovino pri žagi" v Lendavi se je zbralo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so ob pokušnji ribje čorbe in ostalih dobrot spremljali nastope folklornih skupin in ljudskih pevcev, ki so peli in plesali plese iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Najmlajši so se lahko zabavali na številnih točkah, tekmovanja v kuhanju te tradicionalne ribje jedi Panonske nižine se je udeležilo kar 32 ekip.

Po Lendavi je zadišalo po ribji čorbi

Godbeniki so Ludvika presenetili in zbudili ob pol noči!

Ludvik KrambergerO družini Kramberger, ki izvira iz Ženjaka pri Benediktu, je gotovo po vsej državi, pa tudi širše veliko znanega. Ne le zaradi očeta enajstih otrok Franca iz viničarske družine, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja izdelal pravo letalo in se pognal v višave, in ki je bil za tiste čase pravi genij, saj je ob kolarstvu, katerega se je izučil, obvladal še več kot 20 rokodelskih poklicev in zato bil cenjen v okolici. Pa tudi ne le zaradi njegovega sina, dobrotnika iz Negove, Iveka, katerega so kot kandidata za predsednika države ustrelili v Jurovskem Dolu, temveč tudi zaradi devetega izmed 11 otrok, Ludvika, ki je najprej bil kovač, nato strojni tehnik, v zadnjega približno pol stoletja pa je, zlasti med starejšo in podeželsko populacijo, izjemno cenjen kot dopisnik in fotograf.

Starosta pisane besede in fotografije Ludvik Kramberger je obeležil častitljivih 80 let

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Puhovci so se potepali po Slovenskih goricah

 

Zaključna vožnja starodobnikov za leto 2013, od Ljutomera, čez Križevce in Sveti Jurij, do Kunove, Negove, Ivanjševcev...

PuhovciOb izteku letošnjega oktobra, so lep in sončen oktobrski predpraznični dan, za uradno zaključno vožnjo v letu 2013, izkoristili tudi članice in člani Prleškega društva za ohranjanje tehnične kulture in dediščine Janez Johann Puch (slovenski izumitelj, mehanik in proizvajalec vozil, rojen 27.6 1862 v Sakušaku pri Juršincih, umrl, 19.7 1914, v Zagrebu) iz Ljutomera. Odpravili so se namreč na potep po Prlekiji in Slovenskih goricah, po ljutomerskih in radgonskih hribčkih in ravnicah.

Že zjutraj se je pred prostori društva v Ljutomeru zbralo preko 80 udeležencev, tako članov kot tudi prijateljev. Pred potjo so se udeleženci dobro okrepčali, nato pa je Puhova ura dala znak za odhod. Kolona vozil se je iz Ljutomera, podala po Križevski ravnici in zavila v smeri Svetega Jurija ob Ščavnici, nato pa še naprej proti Grabonošu in proti Negovi. „Prvi postanek je bil v Kunovi. Pri hišni številki 13, nedaleč od Negovskega jezera, je namreč zanimiva domačija, kjer se prepleta dve različni kulturi. Vsak ki prvič stopi med bambusova drevesa katera zakrivajo pogled na posebno grajeno hišo, katera ima veliko posebnih oblik, tla iz neštetih ploščic, ki tvorijo različne mozaike. Res je to zadnja stvar, kar ti lahko naslika človeška domišljija. A vendar se tu odpre pogled na hišo organskih oblik, zemeljskih poslikav in nešteto naravnih mozaikov. Vsak kotiček med nam nepoznanimi drevesi nas prevzame in odpre se pogled, ki daje občutek. da smo prispeli v naročje matere zemlje. Nekako začutimo naravo ki na nevsiljiv način prevzema naša čustva", razlaga predsednik društva Puh, Milan Belec, ki nam je tako predstavil ekološko domačijo Pachamama, ki je dejansko veliko več kot navaden dom, ki sta si ga ustvarila Diraj in Luz, domačin iz okolice Negove in Perujaka, inkovskega porekla.

Pachamama je dejansko harmonija bivanja, neskončnega ustvarjanja in popolnega miru. In ob tej priložnosti je Luz, s svojim nastopom, presenetila zbrane, ki so jo spremljali z odprtimi ustmi. Njena razlaga pritegne vsakogar še večje presenečenje, da se je Perujka Luz lepo naučila kar nekaj slovenskih besed. „Izvedeli smo, da je narava tista, ki skrbi za naše počutje, da ji moramo pustiti, da nas vzgaja in nam pomaga preživeti, nam prinesti lepše in bolj polno življenje. Kamorkoli stopa noga v tem čudežnem svetu povsod se prepleta preprostost in modrost, ničesar preveč in nič ne manjka. Naravna mila katera izdeluje Luz so posebna. Diraj iz navadnih kosov leda pričara neponovljive oblike barv in prepletanj viter v različnih kosih lesa. Petletni sin Ošoo je spreten na stružnici katera je njegova igrača in delovni prostor. Spretnost s katero zarezuje v vrteči les preseneča obiskovalce", dodaja Belec, ki se podobno kot skoraj vsi prisotni, ni mogel načuditi zanimivost in lepot iz Kunove.

Kljub vsemu pa je bil potreben, nekaj kilometrov dolg premik, saj je drugi postanek bil predviden na Negovskem gradu. Zanimivo, da je prvi zapis o slednjem kar 50 let starejši od zapisa o svetovni metropoli Moskvi. Tudi zgodovina gradu Negova ima razgibano preteklost. Lastniki Trasmansdorfi so bili izjemni vinogradniki, imeli so lastna jezera za vzgojo rib. In Negovsko jezero je eno izmed teh. Tudi na drugih področjih so bili prepoznavni. Samo grajsko poslopje pa je največji kompleks na Slovenskem. Tako kot večina gradov je tudi ta doživel zaton v obdobju po 2. svetovni vojni. Čeprav obnovljeni prednji del gradu ne more zasijati v polnem sijaju, a se vse skupaj očitno počasi premika na boljše...

„Ivanjševska slatina ob robu reke Ščavnice nam je ponudila miren počitek ob izviru in pogledu na razpadajočo domačijo v kateri je bila nekoč prva polnilnica slatine. Prelepo toplo popoldne je dalo možnost poležavanja v travi kar je skoraj nemogoče glede na datum na koledarju. Ob slatini pa se je obudilo kar nekaj prijetnih spominov iz pretekle zgodovine, ko so domačini tudi z vozovi in sodi na njih hodili do izvira in kvalitetno slatino vozili domov. Na tem področju je še kar nekaj izvirov, a tale spada med najkvalitetnejše. Tudi dan danes se ob izviru ustavi veliko ljudi, ki se okrepčajo in vzamejo vodo za domov", nam je razlagal Milan Belec, ki je dodal, kako je zaključek lepega srečanja potekal na Turistični kmetiji Alenka v Gornjih Ivanjcih.

„Velika kmetija z ogromnimi gospodarskimi objekti v katerih je polno živine. Na kmetiji je zaposleno kar nekaj ljudi, ki poskrbijo za prijetno in kvalitetno postrežbo. Ljudje, ki prihajajo na dvorišče pa imajo priložnost nakupa veliko kvalitetnih domačih izdelkov. Kakorkoli že, zaključek sezone 2013, Lotmerških Puhovcev, je znova dokazal, da druženja prinašajo pozitivno energijo in vsem pomagajo lepše preživeti čase, ki nam niso najbolj naklonjeni. Prireditev pa je tudi dokaz, da člani društva, ki skrbimo za kvalitetno delo društva, opravljamo to s srcem in veliko odrekanja, saj je v delo vloženega kar nekaj prostega časa, energije in prostovoljnega dela", je zaključil naš sogovornik, ki dodaja, da Puhovci tudi čez zimo ne bodo počivali, saj je še veliko načrtov, ne samo voženj...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Srečanja Puhovci so se potepali po Slovenskih goricah