Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Srečali so se učenci prve generacije vpisane v SGŠ Radenci 1963/66

 

Žalost ob pogledu na staro šolo in radenski park

Poslej se bo srečevali pogostje - prišla sta tudi dva še živeča profesorja

Obletnica 1966V zdraviliškem kraju Radenci, kjer med drugim že več kot pol stoletja izobražujejo tudi goastinske in turistične delavce, je tik pred prazniki potekalo nadvse zadnimivo srečanje. In če ne bi bilo nekoliko žalosti ob pogledu na zanemarjen in propadajoč radenski bazen in tudi park, ki je desetletja bil ponos ne le Radencev, temveč tudi Slovenije in nekdanje skupne države, potem bi srečanje prve generacije (1963-66) dijakov vpisanih v Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radencih, bilo v vseh pogledih več kot uspešno.

Toda tudi pogled po parku ter na razapadajočo se stavbo Prekmurskega doma, kjer so sami greli šolske klopi, jim ni mogel skaliti zadovoljstva in veselja ob srečanju prijeteljev iz mladosti. Mnogi se namreč niso pogosto srečevali, nekateri tudi kar pol stoletja, in zato je srečanje in druženje bilo še bolj veselo, prisrčno in prijetno.
ObletnicaUdeleženci srečanja so se zbrali pred zgradbo, kjer so sami obiskovali šolo – praktični pouk, Prekmurskim domom, kjer je bil tudi dijaški dom, v radenskem parku. Poleg 19 (od vpisanih 34) dijakov, sta prišla tudi dva še živeča profesorja, in sicer za praktični pouk (Vili Juder) in slovenščino (Slavica Kšela). Po pozdravu in krajšem klepetu so si prisotni ogledali svojo šolo, ki je sedaj zaklenjena in bolj kot ne propada. Kljub letom in dejstvu, da vsi niso povsem zdravi, so se udeleženci srečanja sprehodili kakšna dva kilometra, skozi park, do sedanje SŠGT Radenci, ki deluje od leta 1970. Tam so jih pričakali, sedanja ravnateljica Janja Prašnikar Neuvirt, strokovni učitelj strežbe Peter Pertoci in nekaj bodočih kuharjev ter natakrarjev, ki so obiskovalce pogostili. Ob tem jim je ravnateljica razkazala šolo ter predstavila sedanje stanje na šoli, kjer se podobno kot drugje po strokovnih šolah ubadajo z manjšim številom vpisov otrok, a je v letošnjem letu vseeno zadovoljna.
Ob skupnem kosilu in izmenjavi spominov v restavraciji Park, tik ob objektu, kjer so nekoč črpali zananje iz kuharstva in strehe, je popoldan hitro minil. In potem slovo do novega snidenja, že prihodnje leto, ko so si zaželeli, da bi spet vsi bili skupaj... Na tokratnem srečanju nam je Ernest Erniša, med drugim povedal, da je v omenjeni generaciji bilo vpisanih 34 otrok. Pri pouku, ki je trajal polovico šolskega leta, so bili natakarji in kuharji skupaj. Le pri praksi, ki so jo izvajali v nekaj znanih gostinskih lokalih v Radencih, so pač delali ločeno. Večina vpisanih je bila iz Prekmurja in Prlekije, nekaj pa tudi iz Slovenskih goric ter celo tja do Maribora, en tudi iz Hrvaške, zanimivo vseh 34 vpisanih pa je v roku opravilo zaključni izpit.
"Nekaj se nas se je pozneje zaposlilo v gospodarstvu, nekateri pa smo šli naprej študirati v Ljubljani. Sploh smo se razškropili po vsej državi, ter tudi v tujini so nekateri dočakali pokojnino. Od 34 vpisanih v prvi generaciji radenske šole, nas je živih še 29 (na predhodnem srečanju pred petimi leti jih je bilo 33 op.p.), saj smo se, med drugimi poslovili od znanega gostinca iz Križevcev, našega sošolca Franca Zorka, potem Jožeta Kamenška, ki je dolga leta poučeval praktični pouk na SŠGT Maribor. Ob tem sta od desetih profesorjev in mentorjev, ki so nas učili, živa samo še dva", nam je povedal Ernest Erniša iz Murske Sobote, ki je ob Jožetu Kuzmiču, najbolj zaslužen za odlično izvedeno srečanje nekdanjih sošolcev, ki so bili rojeni okoli leta 1948.
Erniša se je, poleg predstavnikom SŠGT Radenci, ki so jih lepo sprejeli, zahvalil tudi Branku Slavincu, direktorju hotela Radin, ki jim je razkazal Zdravilišče Radenci, vsi skupaj pa so izrazili tudi zadovoljstvo, da se je srečanja udeležil tudi en najbolj prepoznavnih slovenskih kuharskih mojstrov, Andrej Medved, ki je bil njihov sošolec in je edini v Sloveniji prejel kar šest Michelinovih zvezdic.
Foto: Bračko Radenci

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Srečanja Srečali so se učenci prve generacije vpisane v SGŠ Radenci 1963/66