Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

 

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

V eni najlepših kanadskih pokrajin Ontario so imeli Knausovi sorodnike, in tja sta se njena starša, mama Angela in oče Karel Knaus, kot ekonomska migranta, odpravila »s trebuhom za kruhom«. Komaj leto stara deklica je prvih šest let živela pri svoji babici v Vidoncih in ker ta zanjo ni mogla več skrbeti, se je s sedmimi leti preselila v Gornjo Radgono, k družini Klemenčič. Tukaj je, kot pravi sama, našla svoj dom in ob Nadi, Milanu in Lei postala četrti otrok Marije in Milana.
„To so bila in v mojem spominu ostajajo najlepša leta moje mladosti", se spominja Angela oziroma Beba, kot jo kličejo domači, in nadaljuje: „Klemenčičevi do bili moja prava družina, bratranec in sestrični so me imeli za svojo sestrico". Nadalje se Angela spominja, kako ji je stric Milan preko Rdečega križa Slovenije uredil potrebne dokumente in je morala 25. julija 1963 iz Zagreba, v spremstvu stevardes, odleteti v Kanado, kjer sta jo pričakovala starša, ki pa ju je poznala le na fotografiji. Bebin oče je z družino prvič obiskal domovino leta 1974, Angela s svojimi tremi hčerami in možen Ericom šele leta 1995, torej kar 32 let pozneje.
Ob prihodu v Kanado je Angela nadaljevala osnovno šolo in kljub začetnemu neznanju angleščine kmalu postala odlična učenka; izobraževanje je nadaljevala v šoli za tajnice, pozneje je imela na domu zasebni vrtec, kjer se je z varstvom otrok ukvarjala ves dan. Mož Eric je bil nepremičninski agent, ob tem ji je pomagal tudi v vrtcu. Čeprav je njeno znanje materinščine počasi zbledelo, je Beba v slovenski prekmurščini napisala, da je s svojimi sorodniki iz Kanade enostavno morala ponovno obiskati rodno grudo, ki je ne more pozabiti. „Prišli smo si še enkrat ogledat to čudovito deželo, od koder sva z bratom doma. Želela sem se ponovno srečati s svojo družino, ki me je sprejela, ko sem bila stara sedem let in me še vedno obravnavajo kot eno svojih. Ogledali smo si številne znamenitosti, saj so nam bili bratranec in sestrični odlični vodniki. Z bratom Milanom sva izvedela tudi veliko novega, in spoznala napredek Slovenije v zadnjih letih. Ni lepšega kot obiskati svojce v rojstnem kraju. To so doživetja, prav posebne vrste". Angela nam je tudi povedala, da je v Ontariu in njenem Hamiltonu veliko Slovencev, ki se vključeni v Slovensko zdomsko društvo, običajno se srečujejo v cerkvi, kjer zgodbe iz domovine prenašajo na svoje otroke in vnuke, da le-ti ne bi pozabili, od kod izvirajo, kje so njihove korenine.
Goste iz Kanade je pozdravila tudi strokovna vodja Doma starejših občanov Gornja Radgona, kjer v zadnjem času živi Angelin stric in gostitelj srečanja, Milan Klemenčič, Eva Žula. Ta gesta je še dodatno vplivala na razpoloženje in zadovoljstvo gostov z druge strani Atlantika. Njihova pot v Evropo se je pričela v Benetkah, nato so preživeli teden dni v Puli, saj Beba ne more pozabiti našega Jadrana, si ogledali slovensko prestolnico in obiskali Bled. Vedoželjnost jih je odpeljala še v Maribor in na Ptuj. Zadnje dni pa so seveda preživeli v deželi ob Muri. Pot jih je vodila še v Nemčijo in na Nizozemsko, od koder izvira Angelin življenjski sopotnik, Eric. Vsi v en glas pritrjujejo, da so obisk v Sloveniji zaklenili v svoja srca, da bodo o njem pripovedovali svoji dragim v novi domovini, Kanadi in da čez nekaj let spet pridejo.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Srečanja Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage