Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

 

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

V eni najlepših kanadskih pokrajin Ontario so imeli Knausovi sorodnike, in tja sta se njena starša, mama Angela in oče Karel Knaus, kot ekonomska migranta, odpravila »s trebuhom za kruhom«. Komaj leto stara deklica je prvih šest let živela pri svoji babici v Vidoncih in ker ta zanjo ni mogla več skrbeti, se je s sedmimi leti preselila v Gornjo Radgono, k družini Klemenčič. Tukaj je, kot pravi sama, našla svoj dom in ob Nadi, Milanu in Lei postala četrti otrok Marije in Milana.
„To so bila in v mojem spominu ostajajo najlepša leta moje mladosti", se spominja Angela oziroma Beba, kot jo kličejo domači, in nadaljuje: „Klemenčičevi do bili moja prava družina, bratranec in sestrični so me imeli za svojo sestrico". Nadalje se Angela spominja, kako ji je stric Milan preko Rdečega križa Slovenije uredil potrebne dokumente in je morala 25. julija 1963 iz Zagreba, v spremstvu stevardes, odleteti v Kanado, kjer sta jo pričakovala starša, ki pa ju je poznala le na fotografiji. Bebin oče je z družino prvič obiskal domovino leta 1974, Angela s svojimi tremi hčerami in možen Ericom šele leta 1995, torej kar 32 let pozneje.
Ob prihodu v Kanado je Angela nadaljevala osnovno šolo in kljub začetnemu neznanju angleščine kmalu postala odlična učenka; izobraževanje je nadaljevala v šoli za tajnice, pozneje je imela na domu zasebni vrtec, kjer se je z varstvom otrok ukvarjala ves dan. Mož Eric je bil nepremičninski agent, ob tem ji je pomagal tudi v vrtcu. Čeprav je njeno znanje materinščine počasi zbledelo, je Beba v slovenski prekmurščini napisala, da je s svojimi sorodniki iz Kanade enostavno morala ponovno obiskati rodno grudo, ki je ne more pozabiti. „Prišli smo si še enkrat ogledat to čudovito deželo, od koder sva z bratom doma. Želela sem se ponovno srečati s svojo družino, ki me je sprejela, ko sem bila stara sedem let in me še vedno obravnavajo kot eno svojih. Ogledali smo si številne znamenitosti, saj so nam bili bratranec in sestrični odlični vodniki. Z bratom Milanom sva izvedela tudi veliko novega, in spoznala napredek Slovenije v zadnjih letih. Ni lepšega kot obiskati svojce v rojstnem kraju. To so doživetja, prav posebne vrste". Angela nam je tudi povedala, da je v Ontariu in njenem Hamiltonu veliko Slovencev, ki se vključeni v Slovensko zdomsko društvo, običajno se srečujejo v cerkvi, kjer zgodbe iz domovine prenašajo na svoje otroke in vnuke, da le-ti ne bi pozabili, od kod izvirajo, kje so njihove korenine.
Goste iz Kanade je pozdravila tudi strokovna vodja Doma starejših občanov Gornja Radgona, kjer v zadnjem času živi Angelin stric in gostitelj srečanja, Milan Klemenčič, Eva Žula. Ta gesta je še dodatno vplivala na razpoloženje in zadovoljstvo gostov z druge strani Atlantika. Njihova pot v Evropo se je pričela v Benetkah, nato so preživeli teden dni v Puli, saj Beba ne more pozabiti našega Jadrana, si ogledali slovensko prestolnico in obiskali Bled. Vedoželjnost jih je odpeljala še v Maribor in na Ptuj. Zadnje dni pa so seveda preživeli v deželi ob Muri. Pot jih je vodila še v Nemčijo in na Nizozemsko, od koder izvira Angelin življenjski sopotnik, Eric. Vsi v en glas pritrjujejo, da so obisk v Sloveniji zaklenili v svoja srca, da bodo o njem pripovedovali svoji dragim v novi domovini, Kanadi in da čez nekaj let spet pridejo.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Srečanja Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage