Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Stari članki

 

"OCVIRKI" iz starih časopisov

(Opomba: ORIGINALNO BESEDILO!)

 

lzbral: Jože ROGAN

 

"ŠTAJERC" št. 24 (30. novembra 1902)

IZ TERBEGOVEC:

Ogenj je uničil dne 5. t.m. ob 8. uri zvečer dve hiši v Sovjaku lastnici Jožefa Detelman in viničarsko poslopje Janez Miklna. Škoda se ceni nad 3.500 kron. Najbrž je bil ogenj podtaknjen in je zaradi tega jedna oseba v preiskavi. Zahvaliti se imamo posebno načelniku požarne brambe jurjovske g.Antonu Vogrincu, da ogenj ni posegel po drugih hišah, kjer gotovo nebi bilo upati rešitve in bi se bila zgodila velikanska nesreča. Toraj kličemo novemu načelniku prisrčno zahvalo za njegov trud.

 

 

"ŠTAJERC" št. 12 (15. junija 1902)

ŽIDOVSKI PREGOVORI

- Revščina ni pregreha, a tudi ne čednost.

- Lažje je postaviti pijanca na noge, kot reveža.

- Ako revež je pišče, tedaj je bolan on, ali pa pišče.

- Tri stvari rastejo brez dežja: obresti, stanarina in dekleta.

- Uho posodi vsakemu, roko prijatelju, ustnice samo ženi.

- Hudič vzame vse, samo hude ženske ne.

- Mož in žena sta jedno telo, a različna žepa.

- Zaupaj ženi kako skrivnost, a odreži ji jezik.

- Ženske lažejo, kadar molčijo.

- Žena ima tisoč duš.

- Žena zapeljuje k dobremu ali slabemu, zapeljuje pa vedno.

- Ljubezen je sladka, toda samo s kruhom.

 

"ŠTAJERC " št. 16. (6. avgusta 1905)

RADGONA:

V soboto 22. julija 1905 je bila v Radgonski okolici in v bližnjih krajih Ogrskega huda ura. Toča uničla je vse poljske pridelke, kuretnino, katera se ni pravočasno v varno zavetje skrila, je pobila. Toča bila je debela kot kokosija jajca.

 

"ŠTAJERC" št. 20 (!. oktobra 1905)

V pijanosti ustrelil je v Radgoni neki Ogrski financar na Štajersko-Ogrski meji gostilničarja Franca VÜJECA. Financ bil je pijan in začel prepir s krčmarjem, ter ga s puško ustrelil. Krčmarja zadela je kroglja na levi strani v prsa ter je bil takoj mrtev. Kaj vse se ne zgodi v pijanosti.

 

"ŠTAJERC"' št. 40 (6. oktober 1907)

Od kdaj davek na avtomobile?

Davek na avtomobile namerava vlada vpeljati. Pozdravljamo to misel. Zlasti naj bi se obdavčili tisti gosposki lenuhi, ki se vozijo le "za hec".

 

"ŠTAJERC" št. 4 (24. januarja 1909)

Srebrno poroko sta praznovala v Radgoni znani fabrikant šampanjca g. Klotar Bouvier in njegova soproga rojena Špranger.

Čestitamo!

 

"ŠTAJERC" št. 21 (22. maja 1910)

MURA je povzročila te dni zlasti v Ehrenhausnu in Radgoni velike povodnji. Škoda je velika.

 

"ŠTAJERC" št. 22 (29. maja 1910)

NESREČA.

Neka vrana je napadla v radgonskem okraju piščanca. Kočar Karl Ferk je hotel vrano ustreliti. Ali puška se mu je razpočila in ga tako težko ranila, da so mu morali v bolnišnici roko odrezati!

TAT POD POSTELJO.

Iz Radgone se poroča, da so zaprli frizerja Goldhan, ki se je pod neko tujo posteljo skril, da bi kradel.

 

"ŠTAJERC" št. 9 (26. februarja 1911)

Okrajni zastop v Zgornji Radgoni je imel 18. februarja 1911 svojo drugo plenarno sejo. Pri tej se sklenilo, da se uresniči na okrajne troške železnisko postajo. Ti troški znašajo 28.000 kron (osemindvajsettisoč kron). To je pač nepričakovana sreča za trško občino Zgornja Radgona.

 

"ŠTAJERC" št. 9 (3. marca 1912)

Morilec Edvine Bouvier, Franc Cmor je stal te dni pred graškimi porotniki. Kakor znamo, je ta divjak sina zgornjaradgonskega veleposestnika Bouviera na cesti napadel in umoril. Cmor je bil obsojen na 7 let težke ječe, poleg tega je za vedno iz Avstrije izgnan.

 

" ŠTAJERC " št. 52 (28. decembra 1913)

Okrajni zastop v Radgoni ( Radkersburg) imel je pod predsedništvom svojega načelnika Johana Reitter plenarno zborovanje. Razpravljalo se je o proračunu za leto 1914, ki znaša v dohodkih 54.553 K in izdatkih 55.890 K.

 

" ŠTAJERC " št. 52 (28. decembra 1913)

Nove poštne postaje so ustanovili v Št. Vidu pri Planini ter v Steinztalu ( Sveti Jurij ob Ščavnici, op.p) pri Radgoni.

 

" ŠTAJERC " št. 3 2 (12. avgust 1917)

Iz Radenskih Toplic prihaja tužna vest, da je dr. Jos. HÖHN dne 25. preteklega meseca pri nekem izletu na goro Donat pri Rogatcu ponesrečil in pri tem svojo smrt našel. Pokojnik, ki je na tako tragični način izgubil svoje življenje, spadal je med najimenitnejše osebe na Spod. Štajerskem. Bil je duša Radenskih Toplic. Ali tudi kot zdravnik in človek je tisočerim pomagal in si pridobil ljubezen ter spoštovanje tisočerih. Bil je značaj in mož ki si svojega poštenega prepričanja ni pustil od nikogar vzeti. Nam je bil vedno zvesti pristaš. Izražamo tem potem sorodnikom najprisrčnejše sožalje. Pokojniku pa, ki so ga začasno na rogaškem pokopališču pokopali bodi zemljica lahka.

 

SLOVENSKI GOSPODAR št. 11 (15. marec 1877)

Dopisi: Od Sv. Jurija na Ščavnici:

Pomanjkanje denarjev postaja čedalje bolj občutljivo. Mnogi so prisiljeni jemati denar na menjice (Wechsel) pri tukaj dobro znanih radgonskih oderuhih, kar jih skoro vse spravlja na boben in v pogubo. Kako hoče kmet toliko pridelati, prigospodariti, da bi za 100 posojenih goldinarjev plačeval po 40 in še več procentov? Boljše bi bilo, da bi naši ljudje pristopili k ljutomerskoj posojilnici.

Nekaj časa sem že naše drobne otročičke nadlegujejo razne bolezni tako, da jih mnogo umrje, to tem bolj ker nimamo blizu nobenega zdravnika katerega smo krvavo potrebni. Ko bi se vendar pri nas hotel kdo izmed zdravnikov naseliti. Te dni smo izvedeli, da se ne bodemo več v Radgoni vozili, pa tudi ne nobene težje pošiljatve, samo listonoša bo iz Negove sem in nazaj prihajal. Tako bodo listine vsaj za eno noč, če ne dalje zaostajale in še to prenašanje listin ponuja poštna direkcija tako skopo plačo, da bo ovi posel težko kdo rad prevzel. Ta novica nas je hudo iznemirila in smo podpisali in odposlali več prošenj, naj se nam naša pošta pusti in jej plača tako uredi, da bo podvzetnik zamogel izhajati!

 

SLOVENSKI GOSPODAR št.22 (31. maj 1877)

Razne stvari: Nagla smrt je v Radgoni 26.t.m. zadela kanonirja J.Bukovca, doma iz Celja; konj gaje v prša s kopitom udaril. Žalujoči tovariši so ljubljenemu slovenskemu rojaku zložili 24 Fl za slovesen pogreb.

 

SLOVENSKI GOSPODAR št.26 (28. junij 1877)

Razne stvari: Samomor: 21 .juniju so v Vojniku pokopali dr.Karla Henna, posestnika radinjske kisle vode pri Radgoni, ki seje 19.t.m. v Rimskih toplicah z ciankalijem ustrupil. Najbrž so 74 letnega starca hude bolečine zastarane bolezni tako zmedle, da si je zavdal.

 

SLOVENSKI GOSPODAR št.33 (16. avgust 1877)

Razne stvari: Skedenj in žitnica pogorela Wurmbrandu v Gornji Radgoni; škode je 12.000 Fl. Nasprotni veter je ogenj od bližnjih poslopij odvrnil.

 

SLOVENSKI GOSPODAR št.39 (27. september 1877)

Razne stvari: Zlato poroko sta obhajala Jakob in Marija Topolnik v Kozlavcih pri Sv.Juriju na Ščavnici obdajali so nju 3 sini, 3 hčeri, 2 zeta, 2 snehi in 7 vnučkov.

 

"ŠTAJERC" št.25 (11. december 1904)

RADGONA (RADKERSBURG)

Mestni proračun za leto 1905 znese 88.968 kron 27 vinarjev. Temu nasproti stoji 99.634 kron 04 vinarja dohodkov, tako da bode preostalo 656 kron 77 vinarjev, ali še morda več, ker so se nekatera plačila, ki jih bode mesto v letu 1905 moralo plačati, postavilo v visokih zneskih v proračunu. Gospodarstvo občinskega odbora je toraj hvalevredno.

 

"ŠTAJERC" St.23 (11. november 1906)

Iz Radgone (Radkersburga) se preseli dosedanja garnizija (37.topniški polk) v Zagreb. Ker je pa Radgona veliko za vojaštvo prenesla, prideta kot nadomestek 2 eskadrona ulancev.

 

"ŠTAJERC" št.46 (17. november 1912)

Cenik vina

novo vino                       72 vinarjev

Ljutomerčan 1911           80 vinarjev

Okički 1909                     96 vinarjev

jabolčni mošt                  32 vinarjev

Mašancgec                      40 vinarjev

Se dobi v trgovini Johanna KRÄBER Ptuj

 

"ŠTAJERC" št.49 (7. december 1913)

Pasja kontumaca se je proglasila za sodnijska okraja Ljutomer in Zgornja Radgona. Okoli Sv.Križa se je namreč pojavilo nekaj slučajev pasje steklosti.

 

"ŠTAJERC" št.21 (5. julij 1914)

Na vseh javnih Koroških cestah se uvede počenši s 1 .nov. 1914 vožnja na levi strani (ogibanje na levo in prehitevanje na desno stran).

 

DESETERE HRANILNIČNE ZAPOVEDI!

(Iz hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske)

1. Bodi varčen.

2. Delaj v mladosti, da boš kaj imel v starosti. Denar glavar.

3. Ako ne moreš po kronah, pa zbiraj po vinarjih.Resničen je pregovor:Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača.

4. Uči že otroke varčevati. Kjer otroci, tam hranilnik.

5. Skrbi za družino. Slepar je, kdor pravi, da je mogoče obogateti, a da ni treba varčevati.

6. Ne živi razkošno in ne zapravljaj. Denar ima kratek rep.

7. Ne delaj po nepotrebnem dolgov. Dolžnik - sužnik.

8. Živi zmerno. Pij a ne pijančuj. Pij, pa pameti ne zapij.

9. Boj se lenobe. Lenoba je hujša od lakote.Lenega čaka strgan rokav, pal'ca beraška, prazen bokal.

10.Nalagaj denar v slovenskih hranilnicah.

Nahajate se: MKR Stari članki Stari članki