Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Stari članki

 

"OCVIRKI" iz starih časopisov

(Opomba: ORIGINALNO BESEDILO!)

 

lzbral: Jože ROGAN

 

"ŠTAJERC" št. 24 (30. novembra 1902)

IZ TERBEGOVEC:

Ogenj je uničil dne 5. t.m. ob 8. uri zvečer dve hiši v Sovjaku lastnici Jožefa Detelman in viničarsko poslopje Janez Miklna. Škoda se ceni nad 3.500 kron. Najbrž je bil ogenj podtaknjen in je zaradi tega jedna oseba v preiskavi. Zahvaliti se imamo posebno načelniku požarne brambe jurjovske g.Antonu Vogrincu, da ogenj ni posegel po drugih hišah, kjer gotovo nebi bilo upati rešitve in bi se bila zgodila velikanska nesreča. Toraj kličemo novemu načelniku prisrčno zahvalo za njegov trud.

 

 

"ŠTAJERC" št. 12 (15. junija 1902)

ŽIDOVSKI PREGOVORI

- Revščina ni pregreha, a tudi ne čednost.

- Lažje je postaviti pijanca na noge, kot reveža.

- Ako revež je pišče, tedaj je bolan on, ali pa pišče.

- Tri stvari rastejo brez dežja: obresti, stanarina in dekleta.

- Uho posodi vsakemu, roko prijatelju, ustnice samo ženi.

- Hudič vzame vse, samo hude ženske ne.

- Mož in žena sta jedno telo, a različna žepa.

- Zaupaj ženi kako skrivnost, a odreži ji jezik.

- Ženske lažejo, kadar molčijo.

- Žena ima tisoč duš.

- Žena zapeljuje k dobremu ali slabemu, zapeljuje pa vedno.

- Ljubezen je sladka, toda samo s kruhom.

 

"ŠTAJERC " št. 16. (6. avgusta 1905)

RADGONA:

V soboto 22. julija 1905 je bila v Radgonski okolici in v bližnjih krajih Ogrskega huda ura. Toča uničla je vse poljske pridelke, kuretnino, katera se ni pravočasno v varno zavetje skrila, je pobila. Toča bila je debela kot kokosija jajca.

 

"ŠTAJERC" št. 20 (!. oktobra 1905)

V pijanosti ustrelil je v Radgoni neki Ogrski financar na Štajersko-Ogrski meji gostilničarja Franca VÜJECA. Financ bil je pijan in začel prepir s krčmarjem, ter ga s puško ustrelil. Krčmarja zadela je kroglja na levi strani v prsa ter je bil takoj mrtev. Kaj vse se ne zgodi v pijanosti.

 

"ŠTAJERC"' št. 40 (6. oktober 1907)

Od kdaj davek na avtomobile?

Davek na avtomobile namerava vlada vpeljati. Pozdravljamo to misel. Zlasti naj bi se obdavčili tisti gosposki lenuhi, ki se vozijo le "za hec".

 

"ŠTAJERC" št. 4 (24. januarja 1909)

Srebrno poroko sta praznovala v Radgoni znani fabrikant šampanjca g. Klotar Bouvier in njegova soproga rojena Špranger.

Čestitamo!

 

"ŠTAJERC" št. 21 (22. maja 1910)

MURA je povzročila te dni zlasti v Ehrenhausnu in Radgoni velike povodnji. Škoda je velika.

 

"ŠTAJERC" št. 22 (29. maja 1910)

NESREČA.

Neka vrana je napadla v radgonskem okraju piščanca. Kočar Karl Ferk je hotel vrano ustreliti. Ali puška se mu je razpočila in ga tako težko ranila, da so mu morali v bolnišnici roko odrezati!

TAT POD POSTELJO.

Iz Radgone se poroča, da so zaprli frizerja Goldhan, ki se je pod neko tujo posteljo skril, da bi kradel.

 

"ŠTAJERC" št. 9 (26. februarja 1911)

Okrajni zastop v Zgornji Radgoni je imel 18. februarja 1911 svojo drugo plenarno sejo. Pri tej se sklenilo, da se uresniči na okrajne troške železnisko postajo. Ti troški znašajo 28.000 kron (osemindvajsettisoč kron). To je pač nepričakovana sreča za trško občino Zgornja Radgona.

 

"ŠTAJERC" št. 9 (3. marca 1912)

Morilec Edvine Bouvier, Franc Cmor je stal te dni pred graškimi porotniki. Kakor znamo, je ta divjak sina zgornjaradgonskega veleposestnika Bouviera na cesti napadel in umoril. Cmor je bil obsojen na 7 let težke ječe, poleg tega je za vedno iz Avstrije izgnan.

 

" ŠTAJERC " št. 52 (28. decembra 1913)

Okrajni zastop v Radgoni ( Radkersburg) imel je pod predsedništvom svojega načelnika Johana Reitter plenarno zborovanje. Razpravljalo se je o proračunu za leto 1914, ki znaša v dohodkih 54.553 K in izdatkih 55.890 K.

 

" ŠTAJERC " št. 52 (28. decembra 1913)

Nove poštne postaje so ustanovili v Št. Vidu pri Planini ter v Steinztalu ( Sveti Jurij ob Ščavnici, op.p) pri Radgoni.

 

" ŠTAJERC " št. 3 2 (12. avgust 1917)

Iz Radenskih Toplic prihaja tužna vest, da je dr. Jos. HÖHN dne 25. preteklega meseca pri nekem izletu na goro Donat pri Rogatcu ponesrečil in pri tem svojo smrt našel. Pokojnik, ki je na tako tragični način izgubil svoje življenje, spadal je med najimenitnejše osebe na Spod. Štajerskem. Bil je duša Radenskih Toplic. Ali tudi kot zdravnik in človek je tisočerim pomagal in si pridobil ljubezen ter spoštovanje tisočerih. Bil je značaj in mož ki si svojega poštenega prepričanja ni pustil od nikogar vzeti. Nam je bil vedno zvesti pristaš. Izražamo tem potem sorodnikom najprisrčnejše sožalje. Pokojniku pa, ki so ga začasno na rogaškem pokopališču pokopali bodi zemljica lahka.

 

SLOVENSKI GOSPODAR št. 11 (15. marec 1877)

Dopisi: Od Sv. Jurija na Ščavnici:

Pomanjkanje denarjev postaja čedalje bolj občutljivo. Mnogi so prisiljeni jemati denar na menjice (Wechsel) pri tukaj dobro znanih radgonskih oderuhih, kar jih skoro vse spravlja na boben in v pogubo. Kako hoče kmet toliko pridelati, prigospodariti, da bi za 100 posojenih goldinarjev plačeval po 40 in še več procentov? Boljše bi bilo, da bi naši ljudje pristopili k ljutomerskoj posojilnici.

Nekaj časa sem že naše drobne otročičke nadlegujejo razne bolezni tako, da jih mnogo umrje, to tem bolj ker nimamo blizu nobenega zdravnika katerega smo krvavo potrebni. Ko bi se vendar pri nas hotel kdo izmed zdravnikov naseliti. Te dni smo izvedeli, da se ne bodemo več v Radgoni vozili, pa tudi ne nobene težje pošiljatve, samo listonoša bo iz Negove sem in nazaj prihajal. Tako bodo listine vsaj za eno noč, če ne dalje zaostajale in še to prenašanje listin ponuja poštna direkcija tako skopo plačo, da bo ovi posel težko kdo rad prevzel. Ta novica nas je hudo iznemirila in smo podpisali in odposlali več prošenj, naj se nam naša pošta pusti in jej plača tako uredi, da bo podvzetnik zamogel izhajati!

 

SLOVENSKI GOSPODAR št.22 (31. maj 1877)

Razne stvari: Nagla smrt je v Radgoni 26.t.m. zadela kanonirja J.Bukovca, doma iz Celja; konj gaje v prša s kopitom udaril. Žalujoči tovariši so ljubljenemu slovenskemu rojaku zložili 24 Fl za slovesen pogreb.

 

SLOVENSKI GOSPODAR št.26 (28. junij 1877)

Razne stvari: Samomor: 21 .juniju so v Vojniku pokopali dr.Karla Henna, posestnika radinjske kisle vode pri Radgoni, ki seje 19.t.m. v Rimskih toplicah z ciankalijem ustrupil. Najbrž so 74 letnega starca hude bolečine zastarane bolezni tako zmedle, da si je zavdal.

 

SLOVENSKI GOSPODAR št.33 (16. avgust 1877)

Razne stvari: Skedenj in žitnica pogorela Wurmbrandu v Gornji Radgoni; škode je 12.000 Fl. Nasprotni veter je ogenj od bližnjih poslopij odvrnil.

 

SLOVENSKI GOSPODAR št.39 (27. september 1877)

Razne stvari: Zlato poroko sta obhajala Jakob in Marija Topolnik v Kozlavcih pri Sv.Juriju na Ščavnici obdajali so nju 3 sini, 3 hčeri, 2 zeta, 2 snehi in 7 vnučkov.

 

"ŠTAJERC" št.25 (11. december 1904)

RADGONA (RADKERSBURG)

Mestni proračun za leto 1905 znese 88.968 kron 27 vinarjev. Temu nasproti stoji 99.634 kron 04 vinarja dohodkov, tako da bode preostalo 656 kron 77 vinarjev, ali še morda več, ker so se nekatera plačila, ki jih bode mesto v letu 1905 moralo plačati, postavilo v visokih zneskih v proračunu. Gospodarstvo občinskega odbora je toraj hvalevredno.

 

"ŠTAJERC" St.23 (11. november 1906)

Iz Radgone (Radkersburga) se preseli dosedanja garnizija (37.topniški polk) v Zagreb. Ker je pa Radgona veliko za vojaštvo prenesla, prideta kot nadomestek 2 eskadrona ulancev.

 

"ŠTAJERC" št.46 (17. november 1912)

Cenik vina

novo vino                       72 vinarjev

Ljutomerčan 1911           80 vinarjev

Okički 1909                     96 vinarjev

jabolčni mošt                  32 vinarjev

Mašancgec                      40 vinarjev

Se dobi v trgovini Johanna KRÄBER Ptuj

 

"ŠTAJERC" št.49 (7. december 1913)

Pasja kontumaca se je proglasila za sodnijska okraja Ljutomer in Zgornja Radgona. Okoli Sv.Križa se je namreč pojavilo nekaj slučajev pasje steklosti.

 

"ŠTAJERC" št.21 (5. julij 1914)

Na vseh javnih Koroških cestah se uvede počenši s 1 .nov. 1914 vožnja na levi strani (ogibanje na levo in prehitevanje na desno stran).

 

DESETERE HRANILNIČNE ZAPOVEDI!

(Iz hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske)

1. Bodi varčen.

2. Delaj v mladosti, da boš kaj imel v starosti. Denar glavar.

3. Ako ne moreš po kronah, pa zbiraj po vinarjih.Resničen je pregovor:Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača.

4. Uči že otroke varčevati. Kjer otroci, tam hranilnik.

5. Skrbi za družino. Slepar je, kdor pravi, da je mogoče obogateti, a da ni treba varčevati.

6. Ne živi razkošno in ne zapravljaj. Denar ima kratek rep.

7. Ne delaj po nepotrebnem dolgov. Dolžnik - sužnik.

8. Živi zmerno. Pij a ne pijančuj. Pij, pa pameti ne zapij.

9. Boj se lenobe. Lenoba je hujša od lakote.Lenega čaka strgan rokav, pal'ca beraška, prazen bokal.

10.Nalagaj denar v slovenskih hranilnicah.

Nahajate se: MKR Stari članki Stari članki