Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Stari članki

 

"OCVIRKI" iz starih časopisov

(Opomba: ORIGINALNO BESEDILO!)

 

lzbral: Jože ROGAN

 

"ŠTAJERC" št. 24 (30. novembra 1902)

IZ TERBEGOVEC:

Ogenj je uničil dne 5. t.m. ob 8. uri zvečer dve hiši v Sovjaku lastnici Jožefa Detelman in viničarsko poslopje Janez Miklna. Škoda se ceni nad 3.500 kron. Najbrž je bil ogenj podtaknjen in je zaradi tega jedna oseba v preiskavi. Zahvaliti se imamo posebno načelniku požarne brambe jurjovske g.Antonu Vogrincu, da ogenj ni posegel po drugih hišah, kjer gotovo nebi bilo upati rešitve in bi se bila zgodila velikanska nesreča. Toraj kličemo novemu načelniku prisrčno zahvalo za njegov trud.

 

 

"ŠTAJERC" št. 12 (15. junija 1902)

ŽIDOVSKI PREGOVORI

- Revščina ni pregreha, a tudi ne čednost.

- Lažje je postaviti pijanca na noge, kot reveža.

- Ako revež je pišče, tedaj je bolan on, ali pa pišče.

- Tri stvari rastejo brez dežja: obresti, stanarina in dekleta.

- Uho posodi vsakemu, roko prijatelju, ustnice samo ženi.

- Hudič vzame vse, samo hude ženske ne.

- Mož in žena sta jedno telo, a različna žepa.

- Zaupaj ženi kako skrivnost, a odreži ji jezik.

- Ženske lažejo, kadar molčijo.

- Žena ima tisoč duš.

- Žena zapeljuje k dobremu ali slabemu, zapeljuje pa vedno.

- Ljubezen je sladka, toda samo s kruhom.

 

"ŠTAJERC " št. 16. (6. avgusta 1905)

RADGONA:

V soboto 22. julija 1905 je bila v Radgonski okolici in v bližnjih krajih Ogrskega huda ura. Toča uničla je vse poljske pridelke, kuretnino, katera se ni pravočasno v varno zavetje skrila, je pobila. Toča bila je debela kot kokosija jajca.

 

"ŠTAJERC" št. 20 (!. oktobra 1905)

V pijanosti ustrelil je v Radgoni neki Ogrski financar na Štajersko-Ogrski meji gostilničarja Franca VÜJECA. Financ bil je pijan in začel prepir s krčmarjem, ter ga s puško ustrelil. Krčmarja zadela je kroglja na levi strani v prsa ter je bil takoj mrtev. Kaj vse se ne zgodi v pijanosti.

 

"ŠTAJERC"' št. 40 (6. oktober 1907)

Od kdaj davek na avtomobile?

Davek na avtomobile namerava vlada vpeljati. Pozdravljamo to misel. Zlasti naj bi se obdavčili tisti gosposki lenuhi, ki se vozijo le "za hec".

 

"ŠTAJERC" št. 4 (24. januarja 1909)

Srebrno poroko sta praznovala v Radgoni znani fabrikant šampanjca g. Klotar Bouvier in njegova soproga rojena Špranger.

Čestitamo!

 

"ŠTAJERC" št. 21 (22. maja 1910)

MURA je povzročila te dni zlasti v Ehrenhausnu in Radgoni velike povodnji. Škoda je velika.

 

"ŠTAJERC" št. 22 (29. maja 1910)

NESREČA.

Neka vrana je napadla v radgonskem okraju piščanca. Kočar Karl Ferk je hotel vrano ustreliti. Ali puška se mu je razpočila in ga tako težko ranila, da so mu morali v bolnišnici roko odrezati!

TAT POD POSTELJO.

Iz Radgone se poroča, da so zaprli frizerja Goldhan, ki se je pod neko tujo posteljo skril, da bi kradel.

 

"ŠTAJERC" št. 9 (26. februarja 1911)

Okrajni zastop v Zgornji Radgoni je imel 18. februarja 1911 svojo drugo plenarno sejo. Pri tej se sklenilo, da se uresniči na okrajne troške železnisko postajo. Ti troški znašajo 28.000 kron (osemindvajsettisoč kron). To je pač nepričakovana sreča za trško občino Zgornja Radgona.

 

"ŠTAJERC" št. 9 (3. marca 1912)

Morilec Edvine Bouvier, Franc Cmor je stal te dni pred graškimi porotniki. Kakor znamo, je ta divjak sina zgornjaradgonskega veleposestnika Bouviera na cesti napadel in umoril. Cmor je bil obsojen na 7 let težke ječe, poleg tega je za vedno iz Avstrije izgnan.

 

" ŠTAJERC " št. 52 (28. decembra 1913)

Okrajni zastop v Radgoni ( Radkersburg) imel je pod predsedništvom svojega načelnika Johana Reitter plenarno zborovanje. Razpravljalo se je o proračunu za leto 1914, ki znaša v dohodkih 54.553 K in izdatkih 55.890 K.

 

" ŠTAJERC " št. 52 (28. decembra 1913)

Nove poštne postaje so ustanovili v Št. Vidu pri Planini ter v Steinztalu ( Sveti Jurij ob Ščavnici, op.p) pri Radgoni.

 

" ŠTAJERC " št. 3 2 (12. avgust 1917)

Iz Radenskih Toplic prihaja tužna vest, da je dr. Jos. HÖHN dne 25. preteklega meseca pri nekem izletu na goro Donat pri Rogatcu ponesrečil in pri tem svojo smrt našel. Pokojnik, ki je na tako tragični način izgubil svoje življenje, spadal je med najimenitnejše osebe na Spod. Štajerskem. Bil je duša Radenskih Toplic. Ali tudi kot zdravnik in človek je tisočerim pomagal in si pridobil ljubezen ter spoštovanje tisočerih. Bil je značaj in mož ki si svojega poštenega prepričanja ni pustil od nikogar vzeti. Nam je bil vedno zvesti pristaš. Izražamo tem potem sorodnikom najprisrčnejše sožalje. Pokojniku pa, ki so ga začasno na rogaškem pokopališču pokopali bodi zemljica lahka.

 

SLOVENSKI GOSPODAR št. 11 (15. marec 1877)

Dopisi: Od Sv. Jurija na Ščavnici:

Pomanjkanje denarjev postaja čedalje bolj občutljivo. Mnogi so prisiljeni jemati denar na menjice (Wechsel) pri tukaj dobro znanih radgonskih oderuhih, kar jih skoro vse spravlja na boben in v pogubo. Kako hoče kmet toliko pridelati, prigospodariti, da bi za 100 posojenih goldinarjev plačeval po 40 in še več procentov? Boljše bi bilo, da bi naši ljudje pristopili k ljutomerskoj posojilnici.

Nekaj časa sem že naše drobne otročičke nadlegujejo razne bolezni tako, da jih mnogo umrje, to tem bolj ker nimamo blizu nobenega zdravnika katerega smo krvavo potrebni. Ko bi se vendar pri nas hotel kdo izmed zdravnikov naseliti. Te dni smo izvedeli, da se ne bodemo več v Radgoni vozili, pa tudi ne nobene težje pošiljatve, samo listonoša bo iz Negove sem in nazaj prihajal. Tako bodo listine vsaj za eno noč, če ne dalje zaostajale in še to prenašanje listin ponuja poštna direkcija tako skopo plačo, da bo ovi posel težko kdo rad prevzel. Ta novica nas je hudo iznemirila in smo podpisali in odposlali več prošenj, naj se nam naša pošta pusti in jej plača tako uredi, da bo podvzetnik zamogel izhajati!

 

SLOVENSKI GOSPODAR št.22 (31. maj 1877)

Razne stvari: Nagla smrt je v Radgoni 26.t.m. zadela kanonirja J.Bukovca, doma iz Celja; konj gaje v prša s kopitom udaril. Žalujoči tovariši so ljubljenemu slovenskemu rojaku zložili 24 Fl za slovesen pogreb.

 

SLOVENSKI GOSPODAR št.26 (28. junij 1877)

Razne stvari: Samomor: 21 .juniju so v Vojniku pokopali dr.Karla Henna, posestnika radinjske kisle vode pri Radgoni, ki seje 19.t.m. v Rimskih toplicah z ciankalijem ustrupil. Najbrž so 74 letnega starca hude bolečine zastarane bolezni tako zmedle, da si je zavdal.

 

SLOVENSKI GOSPODAR št.33 (16. avgust 1877)

Razne stvari: Skedenj in žitnica pogorela Wurmbrandu v Gornji Radgoni; škode je 12.000 Fl. Nasprotni veter je ogenj od bližnjih poslopij odvrnil.

 

SLOVENSKI GOSPODAR št.39 (27. september 1877)

Razne stvari: Zlato poroko sta obhajala Jakob in Marija Topolnik v Kozlavcih pri Sv.Juriju na Ščavnici obdajali so nju 3 sini, 3 hčeri, 2 zeta, 2 snehi in 7 vnučkov.

 

"ŠTAJERC" št.25 (11. december 1904)

RADGONA (RADKERSBURG)

Mestni proračun za leto 1905 znese 88.968 kron 27 vinarjev. Temu nasproti stoji 99.634 kron 04 vinarja dohodkov, tako da bode preostalo 656 kron 77 vinarjev, ali še morda več, ker so se nekatera plačila, ki jih bode mesto v letu 1905 moralo plačati, postavilo v visokih zneskih v proračunu. Gospodarstvo občinskega odbora je toraj hvalevredno.

 

"ŠTAJERC" St.23 (11. november 1906)

Iz Radgone (Radkersburga) se preseli dosedanja garnizija (37.topniški polk) v Zagreb. Ker je pa Radgona veliko za vojaštvo prenesla, prideta kot nadomestek 2 eskadrona ulancev.

 

"ŠTAJERC" št.46 (17. november 1912)

Cenik vina

novo vino                       72 vinarjev

Ljutomerčan 1911           80 vinarjev

Okički 1909                     96 vinarjev

jabolčni mošt                  32 vinarjev

Mašancgec                      40 vinarjev

Se dobi v trgovini Johanna KRÄBER Ptuj

 

"ŠTAJERC" št.49 (7. december 1913)

Pasja kontumaca se je proglasila za sodnijska okraja Ljutomer in Zgornja Radgona. Okoli Sv.Križa se je namreč pojavilo nekaj slučajev pasje steklosti.

 

"ŠTAJERC" št.21 (5. julij 1914)

Na vseh javnih Koroških cestah se uvede počenši s 1 .nov. 1914 vožnja na levi strani (ogibanje na levo in prehitevanje na desno stran).

 

DESETERE HRANILNIČNE ZAPOVEDI!

(Iz hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske)

1. Bodi varčen.

2. Delaj v mladosti, da boš kaj imel v starosti. Denar glavar.

3. Ako ne moreš po kronah, pa zbiraj po vinarjih.Resničen je pregovor:Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača.

4. Uči že otroke varčevati. Kjer otroci, tam hranilnik.

5. Skrbi za družino. Slepar je, kdor pravi, da je mogoče obogateti, a da ni treba varčevati.

6. Ne živi razkošno in ne zapravljaj. Denar ima kratek rep.

7. Ne delaj po nepotrebnem dolgov. Dolžnik - sužnik.

8. Živi zmerno. Pij a ne pijančuj. Pij, pa pameti ne zapij.

9. Boj se lenobe. Lenoba je hujša od lakote.Lenega čaka strgan rokav, pal'ca beraška, prazen bokal.

10.Nalagaj denar v slovenskih hranilnicah.

Nahajate se: MKR Stari članki Stari članki