V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Stari članki

 

"OCVIRKI" iz starih časopisov

(Opomba: ORIGINALNO BESEDILO!)

 

lzbral: Jože ROGAN

 

"ŠTAJERC" št. 24 (30. novembra 1902)

IZ TERBEGOVEC:

Ogenj je uničil dne 5. t.m. ob 8. uri zvečer dve hiši v Sovjaku lastnici Jožefa Detelman in viničarsko poslopje Janez Miklna. Škoda se ceni nad 3.500 kron. Najbrž je bil ogenj podtaknjen in je zaradi tega jedna oseba v preiskavi. Zahvaliti se imamo posebno načelniku požarne brambe jurjovske g.Antonu Vogrincu, da ogenj ni posegel po drugih hišah, kjer gotovo nebi bilo upati rešitve in bi se bila zgodila velikanska nesreča. Toraj kličemo novemu načelniku prisrčno zahvalo za njegov trud.

 

 

"ŠTAJERC" št. 12 (15. junija 1902)

ŽIDOVSKI PREGOVORI

- Revščina ni pregreha, a tudi ne čednost.

- Lažje je postaviti pijanca na noge, kot reveža.

- Ako revež je pišče, tedaj je bolan on, ali pa pišče.

- Tri stvari rastejo brez dežja: obresti, stanarina in dekleta.

- Uho posodi vsakemu, roko prijatelju, ustnice samo ženi.

- Hudič vzame vse, samo hude ženske ne.

- Mož in žena sta jedno telo, a različna žepa.

- Zaupaj ženi kako skrivnost, a odreži ji jezik.

- Ženske lažejo, kadar molčijo.

- Žena ima tisoč duš.

- Žena zapeljuje k dobremu ali slabemu, zapeljuje pa vedno.

- Ljubezen je sladka, toda samo s kruhom.

 

"ŠTAJERC " št. 16. (6. avgusta 1905)

RADGONA:

V soboto 22. julija 1905 je bila v Radgonski okolici in v bližnjih krajih Ogrskega huda ura. Toča uničla je vse poljske pridelke, kuretnino, katera se ni pravočasno v varno zavetje skrila, je pobila. Toča bila je debela kot kokosija jajca.

 

"ŠTAJERC" št. 20 (!. oktobra 1905)

V pijanosti ustrelil je v Radgoni neki Ogrski financar na Štajersko-Ogrski meji gostilničarja Franca VÜJECA. Financ bil je pijan in začel prepir s krčmarjem, ter ga s puško ustrelil. Krčmarja zadela je kroglja na levi strani v prsa ter je bil takoj mrtev. Kaj vse se ne zgodi v pijanosti.

 

"ŠTAJERC"' št. 40 (6. oktober 1907)

Od kdaj davek na avtomobile?

Davek na avtomobile namerava vlada vpeljati. Pozdravljamo to misel. Zlasti naj bi se obdavčili tisti gosposki lenuhi, ki se vozijo le "za hec".

 

"ŠTAJERC" št. 4 (24. januarja 1909)

Srebrno poroko sta praznovala v Radgoni znani fabrikant šampanjca g. Klotar Bouvier in njegova soproga rojena Špranger.

Čestitamo!

 

"ŠTAJERC" št. 21 (22. maja 1910)

MURA je povzročila te dni zlasti v Ehrenhausnu in Radgoni velike povodnji. Škoda je velika.

 

"ŠTAJERC" št. 22 (29. maja 1910)

NESREČA.

Neka vrana je napadla v radgonskem okraju piščanca. Kočar Karl Ferk je hotel vrano ustreliti. Ali puška se mu je razpočila in ga tako težko ranila, da so mu morali v bolnišnici roko odrezati!

TAT POD POSTELJO.

Iz Radgone se poroča, da so zaprli frizerja Goldhan, ki se je pod neko tujo posteljo skril, da bi kradel.

 

"ŠTAJERC" št. 9 (26. februarja 1911)

Okrajni zastop v Zgornji Radgoni je imel 18. februarja 1911 svojo drugo plenarno sejo. Pri tej se sklenilo, da se uresniči na okrajne troške železnisko postajo. Ti troški znašajo 28.000 kron (osemindvajsettisoč kron). To je pač nepričakovana sreča za trško občino Zgornja Radgona.

 

"ŠTAJERC" št. 9 (3. marca 1912)

Morilec Edvine Bouvier, Franc Cmor je stal te dni pred graškimi porotniki. Kakor znamo, je ta divjak sina zgornjaradgonskega veleposestnika Bouviera na cesti napadel in umoril. Cmor je bil obsojen na 7 let težke ječe, poleg tega je za vedno iz Avstrije izgnan.

 

" ŠTAJERC " št. 52 (28. decembra 1913)

Okrajni zastop v Radgoni ( Radkersburg) imel je pod predsedništvom svojega načelnika Johana Reitter plenarno zborovanje. Razpravljalo se je o proračunu za leto 1914, ki znaša v dohodkih 54.553 K in izdatkih 55.890 K.

 

" ŠTAJERC " št. 52 (28. decembra 1913)

Nove poštne postaje so ustanovili v Št. Vidu pri Planini ter v Steinztalu ( Sveti Jurij ob Ščavnici, op.p) pri Radgoni.

 

" ŠTAJERC " št. 3 2 (12. avgust 1917)

Iz Radenskih Toplic prihaja tužna vest, da je dr. Jos. HÖHN dne 25. preteklega meseca pri nekem izletu na goro Donat pri Rogatcu ponesrečil in pri tem svojo smrt našel. Pokojnik, ki je na tako tragični način izgubil svoje življenje, spadal je med najimenitnejše osebe na Spod. Štajerskem. Bil je duša Radenskih Toplic. Ali tudi kot zdravnik in človek je tisočerim pomagal in si pridobil ljubezen ter spoštovanje tisočerih. Bil je značaj in mož ki si svojega poštenega prepričanja ni pustil od nikogar vzeti. Nam je bil vedno zvesti pristaš. Izražamo tem potem sorodnikom najprisrčnejše sožalje. Pokojniku pa, ki so ga začasno na rogaškem pokopališču pokopali bodi zemljica lahka.

 

SLOVENSKI GOSPODAR št. 11 (15. marec 1877)

Dopisi: Od Sv. Jurija na Ščavnici:

Pomanjkanje denarjev postaja čedalje bolj občutljivo. Mnogi so prisiljeni jemati denar na menjice (Wechsel) pri tukaj dobro znanih radgonskih oderuhih, kar jih skoro vse spravlja na boben in v pogubo. Kako hoče kmet toliko pridelati, prigospodariti, da bi za 100 posojenih goldinarjev plačeval po 40 in še več procentov? Boljše bi bilo, da bi naši ljudje pristopili k ljutomerskoj posojilnici.

Nekaj časa sem že naše drobne otročičke nadlegujejo razne bolezni tako, da jih mnogo umrje, to tem bolj ker nimamo blizu nobenega zdravnika katerega smo krvavo potrebni. Ko bi se vendar pri nas hotel kdo izmed zdravnikov naseliti. Te dni smo izvedeli, da se ne bodemo več v Radgoni vozili, pa tudi ne nobene težje pošiljatve, samo listonoša bo iz Negove sem in nazaj prihajal. Tako bodo listine vsaj za eno noč, če ne dalje zaostajale in še to prenašanje listin ponuja poštna direkcija tako skopo plačo, da bo ovi posel težko kdo rad prevzel. Ta novica nas je hudo iznemirila in smo podpisali in odposlali več prošenj, naj se nam naša pošta pusti in jej plača tako uredi, da bo podvzetnik zamogel izhajati!

 

SLOVENSKI GOSPODAR št.22 (31. maj 1877)

Razne stvari: Nagla smrt je v Radgoni 26.t.m. zadela kanonirja J.Bukovca, doma iz Celja; konj gaje v prša s kopitom udaril. Žalujoči tovariši so ljubljenemu slovenskemu rojaku zložili 24 Fl za slovesen pogreb.

 

SLOVENSKI GOSPODAR št.26 (28. junij 1877)

Razne stvari: Samomor: 21 .juniju so v Vojniku pokopali dr.Karla Henna, posestnika radinjske kisle vode pri Radgoni, ki seje 19.t.m. v Rimskih toplicah z ciankalijem ustrupil. Najbrž so 74 letnega starca hude bolečine zastarane bolezni tako zmedle, da si je zavdal.

 

SLOVENSKI GOSPODAR št.33 (16. avgust 1877)

Razne stvari: Skedenj in žitnica pogorela Wurmbrandu v Gornji Radgoni; škode je 12.000 Fl. Nasprotni veter je ogenj od bližnjih poslopij odvrnil.

 

SLOVENSKI GOSPODAR št.39 (27. september 1877)

Razne stvari: Zlato poroko sta obhajala Jakob in Marija Topolnik v Kozlavcih pri Sv.Juriju na Ščavnici obdajali so nju 3 sini, 3 hčeri, 2 zeta, 2 snehi in 7 vnučkov.

 

"ŠTAJERC" št.25 (11. december 1904)

RADGONA (RADKERSBURG)

Mestni proračun za leto 1905 znese 88.968 kron 27 vinarjev. Temu nasproti stoji 99.634 kron 04 vinarja dohodkov, tako da bode preostalo 656 kron 77 vinarjev, ali še morda več, ker so se nekatera plačila, ki jih bode mesto v letu 1905 moralo plačati, postavilo v visokih zneskih v proračunu. Gospodarstvo občinskega odbora je toraj hvalevredno.

 

"ŠTAJERC" St.23 (11. november 1906)

Iz Radgone (Radkersburga) se preseli dosedanja garnizija (37.topniški polk) v Zagreb. Ker je pa Radgona veliko za vojaštvo prenesla, prideta kot nadomestek 2 eskadrona ulancev.

 

"ŠTAJERC" št.46 (17. november 1912)

Cenik vina

novo vino                       72 vinarjev

Ljutomerčan 1911           80 vinarjev

Okički 1909                     96 vinarjev

jabolčni mošt                  32 vinarjev

Mašancgec                      40 vinarjev

Se dobi v trgovini Johanna KRÄBER Ptuj

 

"ŠTAJERC" št.49 (7. december 1913)

Pasja kontumaca se je proglasila za sodnijska okraja Ljutomer in Zgornja Radgona. Okoli Sv.Križa se je namreč pojavilo nekaj slučajev pasje steklosti.

 

"ŠTAJERC" št.21 (5. julij 1914)

Na vseh javnih Koroških cestah se uvede počenši s 1 .nov. 1914 vožnja na levi strani (ogibanje na levo in prehitevanje na desno stran).

 

DESETERE HRANILNIČNE ZAPOVEDI!

(Iz hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske)

1. Bodi varčen.

2. Delaj v mladosti, da boš kaj imel v starosti. Denar glavar.

3. Ako ne moreš po kronah, pa zbiraj po vinarjih.Resničen je pregovor:Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača.

4. Uči že otroke varčevati. Kjer otroci, tam hranilnik.

5. Skrbi za družino. Slepar je, kdor pravi, da je mogoče obogateti, a da ni treba varčevati.

6. Ne živi razkošno in ne zapravljaj. Denar ima kratek rep.

7. Ne delaj po nepotrebnem dolgov. Dolžnik - sužnik.

8. Živi zmerno. Pij a ne pijančuj. Pij, pa pameti ne zapij.

9. Boj se lenobe. Lenoba je hujša od lakote.Lenega čaka strgan rokav, pal'ca beraška, prazen bokal.

10.Nalagaj denar v slovenskih hranilnicah.

Nahajate se: MKR Stari članki Stari članki