V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Stari članki

 

"OCVIRKI" iz starih časopisov

(Opomba: ORIGINALNO BESEDILO!)

 

lzbral: Jože ROGAN

 

"ŠTAJERC" št. 24 (30. novembra 1902)

IZ TERBEGOVEC:

Ogenj je uničil dne 5. t.m. ob 8. uri zvečer dve hiši v Sovjaku lastnici Jožefa Detelman in viničarsko poslopje Janez Miklna. Škoda se ceni nad 3.500 kron. Najbrž je bil ogenj podtaknjen in je zaradi tega jedna oseba v preiskavi. Zahvaliti se imamo posebno načelniku požarne brambe jurjovske g.Antonu Vogrincu, da ogenj ni posegel po drugih hišah, kjer gotovo nebi bilo upati rešitve in bi se bila zgodila velikanska nesreča. Toraj kličemo novemu načelniku prisrčno zahvalo za njegov trud.

 

 

"ŠTAJERC" št. 12 (15. junija 1902)

ŽIDOVSKI PREGOVORI

- Revščina ni pregreha, a tudi ne čednost.

- Lažje je postaviti pijanca na noge, kot reveža.

- Ako revež je pišče, tedaj je bolan on, ali pa pišče.

- Tri stvari rastejo brez dežja: obresti, stanarina in dekleta.

- Uho posodi vsakemu, roko prijatelju, ustnice samo ženi.

- Hudič vzame vse, samo hude ženske ne.

- Mož in žena sta jedno telo, a različna žepa.

- Zaupaj ženi kako skrivnost, a odreži ji jezik.

- Ženske lažejo, kadar molčijo.

- Žena ima tisoč duš.

- Žena zapeljuje k dobremu ali slabemu, zapeljuje pa vedno.

- Ljubezen je sladka, toda samo s kruhom.

 

"ŠTAJERC " št. 16. (6. avgusta 1905)

RADGONA:

V soboto 22. julija 1905 je bila v Radgonski okolici in v bližnjih krajih Ogrskega huda ura. Toča uničla je vse poljske pridelke, kuretnino, katera se ni pravočasno v varno zavetje skrila, je pobila. Toča bila je debela kot kokosija jajca.

 

"ŠTAJERC" št. 20 (!. oktobra 1905)

V pijanosti ustrelil je v Radgoni neki Ogrski financar na Štajersko-Ogrski meji gostilničarja Franca VÜJECA. Financ bil je pijan in začel prepir s krčmarjem, ter ga s puško ustrelil. Krčmarja zadela je kroglja na levi strani v prsa ter je bil takoj mrtev. Kaj vse se ne zgodi v pijanosti.

 

"ŠTAJERC"' št. 40 (6. oktober 1907)

Od kdaj davek na avtomobile?

Davek na avtomobile namerava vlada vpeljati. Pozdravljamo to misel. Zlasti naj bi se obdavčili tisti gosposki lenuhi, ki se vozijo le "za hec".

 

"ŠTAJERC" št. 4 (24. januarja 1909)

Srebrno poroko sta praznovala v Radgoni znani fabrikant šampanjca g. Klotar Bouvier in njegova soproga rojena Špranger.

Čestitamo!

 

"ŠTAJERC" št. 21 (22. maja 1910)

MURA je povzročila te dni zlasti v Ehrenhausnu in Radgoni velike povodnji. Škoda je velika.

 

"ŠTAJERC" št. 22 (29. maja 1910)

NESREČA.

Neka vrana je napadla v radgonskem okraju piščanca. Kočar Karl Ferk je hotel vrano ustreliti. Ali puška se mu je razpočila in ga tako težko ranila, da so mu morali v bolnišnici roko odrezati!

TAT POD POSTELJO.

Iz Radgone se poroča, da so zaprli frizerja Goldhan, ki se je pod neko tujo posteljo skril, da bi kradel.

 

"ŠTAJERC" št. 9 (26. februarja 1911)

Okrajni zastop v Zgornji Radgoni je imel 18. februarja 1911 svojo drugo plenarno sejo. Pri tej se sklenilo, da se uresniči na okrajne troške železnisko postajo. Ti troški znašajo 28.000 kron (osemindvajsettisoč kron). To je pač nepričakovana sreča za trško občino Zgornja Radgona.

 

"ŠTAJERC" št. 9 (3. marca 1912)

Morilec Edvine Bouvier, Franc Cmor je stal te dni pred graškimi porotniki. Kakor znamo, je ta divjak sina zgornjaradgonskega veleposestnika Bouviera na cesti napadel in umoril. Cmor je bil obsojen na 7 let težke ječe, poleg tega je za vedno iz Avstrije izgnan.

 

" ŠTAJERC " št. 52 (28. decembra 1913)

Okrajni zastop v Radgoni ( Radkersburg) imel je pod predsedništvom svojega načelnika Johana Reitter plenarno zborovanje. Razpravljalo se je o proračunu za leto 1914, ki znaša v dohodkih 54.553 K in izdatkih 55.890 K.

 

" ŠTAJERC " št. 52 (28. decembra 1913)

Nove poštne postaje so ustanovili v Št. Vidu pri Planini ter v Steinztalu ( Sveti Jurij ob Ščavnici, op.p) pri Radgoni.

 

" ŠTAJERC " št. 3 2 (12. avgust 1917)

Iz Radenskih Toplic prihaja tužna vest, da je dr. Jos. HÖHN dne 25. preteklega meseca pri nekem izletu na goro Donat pri Rogatcu ponesrečil in pri tem svojo smrt našel. Pokojnik, ki je na tako tragični način izgubil svoje življenje, spadal je med najimenitnejše osebe na Spod. Štajerskem. Bil je duša Radenskih Toplic. Ali tudi kot zdravnik in človek je tisočerim pomagal in si pridobil ljubezen ter spoštovanje tisočerih. Bil je značaj in mož ki si svojega poštenega prepričanja ni pustil od nikogar vzeti. Nam je bil vedno zvesti pristaš. Izražamo tem potem sorodnikom najprisrčnejše sožalje. Pokojniku pa, ki so ga začasno na rogaškem pokopališču pokopali bodi zemljica lahka.

 

SLOVENSKI GOSPODAR št. 11 (15. marec 1877)

Dopisi: Od Sv. Jurija na Ščavnici:

Pomanjkanje denarjev postaja čedalje bolj občutljivo. Mnogi so prisiljeni jemati denar na menjice (Wechsel) pri tukaj dobro znanih radgonskih oderuhih, kar jih skoro vse spravlja na boben in v pogubo. Kako hoče kmet toliko pridelati, prigospodariti, da bi za 100 posojenih goldinarjev plačeval po 40 in še več procentov? Boljše bi bilo, da bi naši ljudje pristopili k ljutomerskoj posojilnici.

Nekaj časa sem že naše drobne otročičke nadlegujejo razne bolezni tako, da jih mnogo umrje, to tem bolj ker nimamo blizu nobenega zdravnika katerega smo krvavo potrebni. Ko bi se vendar pri nas hotel kdo izmed zdravnikov naseliti. Te dni smo izvedeli, da se ne bodemo več v Radgoni vozili, pa tudi ne nobene težje pošiljatve, samo listonoša bo iz Negove sem in nazaj prihajal. Tako bodo listine vsaj za eno noč, če ne dalje zaostajale in še to prenašanje listin ponuja poštna direkcija tako skopo plačo, da bo ovi posel težko kdo rad prevzel. Ta novica nas je hudo iznemirila in smo podpisali in odposlali več prošenj, naj se nam naša pošta pusti in jej plača tako uredi, da bo podvzetnik zamogel izhajati!

 

SLOVENSKI GOSPODAR št.22 (31. maj 1877)

Razne stvari: Nagla smrt je v Radgoni 26.t.m. zadela kanonirja J.Bukovca, doma iz Celja; konj gaje v prša s kopitom udaril. Žalujoči tovariši so ljubljenemu slovenskemu rojaku zložili 24 Fl za slovesen pogreb.

 

SLOVENSKI GOSPODAR št.26 (28. junij 1877)

Razne stvari: Samomor: 21 .juniju so v Vojniku pokopali dr.Karla Henna, posestnika radinjske kisle vode pri Radgoni, ki seje 19.t.m. v Rimskih toplicah z ciankalijem ustrupil. Najbrž so 74 letnega starca hude bolečine zastarane bolezni tako zmedle, da si je zavdal.

 

SLOVENSKI GOSPODAR št.33 (16. avgust 1877)

Razne stvari: Skedenj in žitnica pogorela Wurmbrandu v Gornji Radgoni; škode je 12.000 Fl. Nasprotni veter je ogenj od bližnjih poslopij odvrnil.

 

SLOVENSKI GOSPODAR št.39 (27. september 1877)

Razne stvari: Zlato poroko sta obhajala Jakob in Marija Topolnik v Kozlavcih pri Sv.Juriju na Ščavnici obdajali so nju 3 sini, 3 hčeri, 2 zeta, 2 snehi in 7 vnučkov.

 

"ŠTAJERC" št.25 (11. december 1904)

RADGONA (RADKERSBURG)

Mestni proračun za leto 1905 znese 88.968 kron 27 vinarjev. Temu nasproti stoji 99.634 kron 04 vinarja dohodkov, tako da bode preostalo 656 kron 77 vinarjev, ali še morda več, ker so se nekatera plačila, ki jih bode mesto v letu 1905 moralo plačati, postavilo v visokih zneskih v proračunu. Gospodarstvo občinskega odbora je toraj hvalevredno.

 

"ŠTAJERC" St.23 (11. november 1906)

Iz Radgone (Radkersburga) se preseli dosedanja garnizija (37.topniški polk) v Zagreb. Ker je pa Radgona veliko za vojaštvo prenesla, prideta kot nadomestek 2 eskadrona ulancev.

 

"ŠTAJERC" št.46 (17. november 1912)

Cenik vina

novo vino                       72 vinarjev

Ljutomerčan 1911           80 vinarjev

Okički 1909                     96 vinarjev

jabolčni mošt                  32 vinarjev

Mašancgec                      40 vinarjev

Se dobi v trgovini Johanna KRÄBER Ptuj

 

"ŠTAJERC" št.49 (7. december 1913)

Pasja kontumaca se je proglasila za sodnijska okraja Ljutomer in Zgornja Radgona. Okoli Sv.Križa se je namreč pojavilo nekaj slučajev pasje steklosti.

 

"ŠTAJERC" št.21 (5. julij 1914)

Na vseh javnih Koroških cestah se uvede počenši s 1 .nov. 1914 vožnja na levi strani (ogibanje na levo in prehitevanje na desno stran).

 

DESETERE HRANILNIČNE ZAPOVEDI!

(Iz hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske)

1. Bodi varčen.

2. Delaj v mladosti, da boš kaj imel v starosti. Denar glavar.

3. Ako ne moreš po kronah, pa zbiraj po vinarjih.Resničen je pregovor:Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača.

4. Uči že otroke varčevati. Kjer otroci, tam hranilnik.

5. Skrbi za družino. Slepar je, kdor pravi, da je mogoče obogateti, a da ni treba varčevati.

6. Ne živi razkošno in ne zapravljaj. Denar ima kratek rep.

7. Ne delaj po nepotrebnem dolgov. Dolžnik - sužnik.

8. Živi zmerno. Pij a ne pijančuj. Pij, pa pameti ne zapij.

9. Boj se lenobe. Lenoba je hujša od lakote.Lenega čaka strgan rokav, pal'ca beraška, prazen bokal.

10.Nalagaj denar v slovenskih hranilnicah.

Nahajate se: MKR Stari članki Stari članki