Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Z granatami nad požare!

 

Artilerijsko orožje bodo poslej koristili (tudi) v humane namene

GranataBanjaluka – Strojni inženir Milivoje Abadžić iz Banjaluke v Republiki Srbski, je očitno našel rešitev za gašenje požarov na nedostopnih terenih, s katerimi se zlasti v poletnih mesecih ubadajo marsikje po svetu. Izumil je namreč granate polnjene o ogljikovim dioksidom za gašenje požara na območjih, kamor gasilci z vozili in peš ne morejo. Svoj patent, za katerega sam pravi, da je "enostavna rešitev", je namreč predstavil tudi na Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Srbske (RS), s čimer se je začela procedura za njegovo zaščito. Po pričakovanjih bi morale vse formalnosti biti zaključene v dveh do treh tednih, nato pa naj bi že formirali team, ki naj bi pripravil plan za realizacijo tega, ne le za avtorja, temveč za državo in praktično vse človeštvo, pomembnega projekta.

„Patent je zasnovan na polnjenju granat z določenimi sredstvi za gašenje požara. Gre predvsem za ogljikov dioksid, ter tudi ostala sredstva, ki se uporabljajo za gašenje različnih vrst požara. Na naših prostorih imamo sredstva, material in ljudi, ki bi jih lahko vključili v sreijsko proizvodnjo teh granat za gašenje požara, pravi Abadžić, ki dodaja, da so ga že obiskali strokovnjaki iz ameriškega Inštituta za patente, saj so tudi sami zainteresirani za njegov izum.

GranateStrojni inženir Abadžić se je tako spomnil, da bi lahko artilerijsko orožje, ki se proizvaja za uničevanje sovražnikove žive sile in objektov, lahko uporabljali v humane namene - gašenje ognja na terenu kjer so gasilci fizično nemočni. Sam Abadžić je na idejo prišel, ko se je iz Igala v Črni Gori, kjer je sodeloval na mednarodnem simpoziju o varilstvu (sam je govoril o varjenju s plazmo pod vodo), vračal v Banjaluko. „Med vožnjo skozi mesto Trebinje, in sem opazoval kakšno zlo so preživljali ubogi ljudje, ki so bili v kotlu, saj je gorelo na planinah z vseh strani mesta. Prešinila me je ideja, da bi najraje proti plamenom na planinah poslal granate. Slednja bi v ogenj prinesla plin, ki bi gasil požar, tako gasilcem ne bi bilo potrebno prenašati takšne muke“, je razlagal Abadžić, ki ga ljubezen do inovacij spremlja že najmanj štiri desetletja. Posebej aktiven je bil, ko je še delal v nekdanjem gospodarskem gigantu, tovarni „Čajavec“ v Banjaluki.

Tako, če ne bo običajnih težav z državnimi birokrati v Republiki Srbski, lahko Abadžić pričakuje uspeh svoje inovacije v svetu. A najbrž se tudi v njegovi državi ne bodo odpovedali takšnemu patentu. Na predstavitvenem sestanku na ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Srbske sta namreč bila prisotna tudi pomočnik ministra, general Milan Torbica, ki je ekspert iz oblasti raketne tehnike in druge oborožitve, ter Mladen Karić, podpredsednik Združenja inovatorjev Evrope, ki sta ministrstvu predlagala, da Abadžićevo idejo v celoti podprejo...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Svetovno Z granatami nad požare!