Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Srbi so nam lahko vzor pri zaščiti živali

 

Kazen za trpinčenje ali uboj pikapolonice – 150, za risa ali volka – 3.000, za medveda – 10.000 evrov...

Visoke kazniČeprav so vsaj formalno še vedno daleč od Evropske unije, in čeprav še vedno zelo zaostajajo pri ureditvi številnih zakonskih odredb, pa so lahko Srbi, na nekaterih področjih, vzor tudi veliko bolj „demokratičnim in pravnim državam“ EU, torej tudi Sloveniji. To še posebej velja pri zakonodaji, ki se ukvarja z zaščito živali, in zato bi aktivisti v slovenskih društvih za zaščito živali in sploh slovenski ljubitelji živali, takoj podpisali, da bi se podobna, vsaj kazenska zakonodaja uvedla tudi pri nas.

Pa ne le uvedla, temveč predvsem da bi se izvajala, saj zakonodajo, kakršna že je, imamo, a se pri nas, trpinčijo in ubijajo, tako komercialne kot divje in prostoživeče živali ter tudi hišni ljubljenčki. Za to žal le redko kdo odgovarja, in je sankcioniran.

V Srbiji pa se poslej očitno obeta več reda pri zaščiti živali. In čeprav se tudi srbski ljubitelji živali zavedajo, da se zadeva ne bo spremenila čez noč, je jasno, da se bo stanje dokaj hitro uredilo. Nihče si namreč, ob že znanih nizkih prihodkih, ne bo mogel privoščiti takšnih kazni, ki po novem znašajo med 100 in 10.000 evrov. Srbsko ministrstvo za zaščito življenjskega okoliša je namreč sprejelo odredbo, kjer so kazenske sankcije zelo visoke. Za ubijanje, zlorabo ali trpinčenje več kot 500 živalskih vrst, bo potrebno odšteti kar zajeten kup denarja. Po novi odredbi bo najnižja kazen za uboj insektov, torej čebel, metuljev ipd. Tako bo za ubitega metulja – zeljnega belina treba plačati 10.000 dinarjev (okrog 100 evrov), za pikapolonico 15.000 (150), če pa nekdo ubije ali če že trpinči oz. zlorablja volka ali risa, je tarifa bistveno višja in znaša do 300.000 din (3.000eur). Najbolj pa je še vedno zaščiten črni (mrki) medved, saj kazen za njegov uboj znaša kar milijon dinarjev oz. 10.000 evrov.

V inšpektoratu za zaščito življenjskega se zavedajo, da bo težko nadzirati vse prekrške in kazniva dejanja, toda prepričani so, da bodo uspešni vsaj pri najbolj drastičnih primerih, ki naj bi tudi bili vzgojni za mnoge storilce. „Če nekdo ubije medveda gotovo bomo dobili informacijo in bomo najbrž tudi odkrili storilca, ter ga sankcionirali, če pa nekdo ubije pikapolonico bo bistveno težje, a tudi to ni veliki problem. Kazenski zakonik ter s tem tudi odškodninski cenovnik je sprejet predvsem, da bi preprečili namerno uničevanje različnih živalskih populacij, med katerimi so seveda tudi pikapolonice in celo rdeča gozdna mravlja, ki sta med drugim ogroženi in zaradi tega pod posebno zaščito“, pravi Jasmina Jović, inšpektorica za zaščito življenjske sredine.

Težave pri izvajanju nove odredbe v Srbiji pričakujejo tudi ob dejstvu, da omenjena odredba zajema nad 500 strogo zaščitenih živalskih vrst, na tem področju pa v celi državi deluje le deset inšpektorjev. Toda, pooblastila bi naj imeli tudi policisti. Aleksandar Ćetković z Instituta za zoologijo Srbije se boji, da se bo sicer dobro zastavljena odredba izvajala le deset odstotno, kar naj ne bi nikomur koristilo, in bi se s tem samo kompromitirala zakonodaja.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Svetovno Srbi so nam lahko vzor pri zaščiti živali