Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Bomba namenjena srbom, pogubna za hrvaške gasilce?

 
Tudi štiri leta po tragediji na Kornatih edini preživeli hrvaški gasilec Frane Lučić pravi, da še vedno čaka na prava pojasnila pristojnih. Prepričan je, da 12 njegovih kolegov ni umrlo zaradi samega požara, pač pa zaradi eksplozije Natove bombe  

GasilciNajhujša nesreča v zgodovini hrvaškega gasilstva, ki se je na današnji dan (30.8.) pred štirimi leti zgodila na Velikem Kornatu, še danes buri duhove pri južnih sosedih, še zlasti v Dalmaciji. Ko je 30. avgusta 2007 zagorelo na enem izmed številnih otokov nacionalnega parka Kornati, je gasilsko poveljstvo iz Šibenika na otok poslalo helikopter s 13 gasilci, ki bi morali pogasiti gorečo visoko travo in nizko grmovje.

Požar ni ogrožal nikogar, a so gasilci odkorakali v smrt, saj jih je umrlo 12, preživel pa je le eden. Zaradi močnega vetra helikopter v drugem naletu ni mogel odložiti "vodne hruške" s 1.650 litri vode za gašenje na vrhu hriba, kjer so čakali gasilci. Trinajsterica večinoma prostovoljnih gasilcev se je zato odpravila proti "hruški", med potjo pa jih je zajel ogenj. Zaradi slabih zvez so nesrečneži pomoč dočakali šele čez pet ur, ko je umrlo že šest gasilcev. V naslednjih dneh je v zagrebški bolnici umrlo še šest gasilcev, s hudimi poškodbami je preživel le 23-letni Frane Lučić, ki se je drugič rodil, saj ima rojstni dan 31. avgusta.

Sam želi le resnico in ne maščevanje.

In prav zaradi njega mnogi odgovorni, med njimi tudi nekateri izmed višjih politikov, še danes nimajo mirnega spanca. „Prekleti otok“, kot so ga nekateri poimenovali je namreč spremenil življenje mnogih dalmatinskih družin, še vedno pa ni jasno zakaj so morali umreti pridni fantje. Okoliščine in vzroki nesreče so še vedno nepojasnjeni in še naprej razburjajo predvsem dalmatinsko javnost, ki še posebej ob žalostnih obletnicah sproži številne ostre in strupene strele proti Zagrebu, sedaj pa tudi proti Bruslju. Oblasti so sicer ugotovile, da je bil za smrt kriv eruptivni požar, v katerem naj bi izgorele nehomogene plinske mase, pri čemer se lahko temperatura povzpne celo na 1.200 stopinj Celzija. Komisija je ugotovila, da se je ogenj v močnem vetru širil s hitrostjo 40 m/s, kar je bilo usodno za skupino, toda...

Uradni raziskavi javnost ni verjela, ker so se pojavili obdukcijski zapisi, da so gasilci goreli dvakrat. Prvič jih je zajel ogenj trave in grmovja, ki pa jih je samo ranil in onesposobil za gašenje oz. premikanje. Prava tragedija, ki je bila kriva za smrt 12 oseb, naj bi se dogodila ob drugem silovitem požaru, za katerega obstajati dve teoriji. Po prvi naj bi usodni požar povzročilo curljanje goriva iz reševalnega helikopterja, po drugi pa naj bi prišlo do eksplozivnega požara zaradi ostankov bomb iz obdobja Natovih bombardiranj Beograda v letu 1999, ko so skušali Srbom preprečiti napade na Kosovo. Edinemu preživelemu Franetu Lučiću, ki bo jutri 31. avgusta praznoval 27. rojstni dan je v tolažbo, da se je potrdila njegova teorija, da ni bilo eruptivnega požara in da je prišlo do nenadnega drugega požarnega vala, zaradi katerega je izgubil zavest. Ko se je zbudil so bili okoli njega mrtvi in ranjeni tovariši. Številni so ga dolžili, da s svojim pričevanjem ščiti odgovorne, kar očitno ne drži. „Sprašujem se, zakaj smo pet ur čakali na pomoč in zakaj nismo bili takoj premeščeni v splitsko bolnišnico. Hotel bi tudi vedeti, koga smo tam reševali. Če bi rešil vsaj eno človeško življenje in da bi se mi zgodilo to, kar se je, bi bilo vse veliko lažje“, se je v Slobodni Dalamciji spraševal mladenič, ki je prestal že nešteto plastičnih operacij. Na poletno sonce lahko gre prostovoljni gasilec iz Tisnega šele po 18. uri, v morju se ob zaščiti številnih krem lahko kopa le pol ure dnevno.

Kljub vsemu je Lučić že lani doštudiral na splitski elektrotehniki, kjer dela še magisterij, zdaj pa želi samo resnico. „Vsi imamo pravico izvedeti, zakaj sem dobil takšne opekline in zakaj so umrli moji prijatelji. Štiri leta so minila, a še vedno ni nič zaključeno in nihče še ni odgovarjal za to tragedijo. Ponavljam: Ne želim nobenega maščevanja temveč le resnico. Na sodišču želijo pokazati, kot da smo se mi sami zažgali, ker smo bili nesposobni, in da nihče drug ni kriv. Po mojem so krivi vsi od vrha do dna, cel sistem je razpadel“, je dejal Lučić, ki le stežka pogleda proti otočkom v Kornatih, ki so mu zelo spremenili življenje.

Doslej je za zamudo pomoči kot tudi za vrsto napak obtožen le nekdanji gasilski poveljnik Dražen Slavica. Paško Petrina je obtožen, da je s cigaretnim ogorkom povzročil požar. A Lučić meni, da v takšnem primeru ne obstaja le peščica krivcev. Tako Lučić kot tudi družine umrlih ne verjamejo uradni razlagi dogodkov. Kot je za hrvaške medije povedal Lučić, so prepričani, da obrambno ministrstvo skriva pravi vzrok nesreče. Sam najbolj verjame razlagi, ki jo je javnosti predstavil upokojeni poveljnik hrvaške vojske Nediljko Pušić. Ta namreč meni, da je na Kornatih eksplodirala Natova bomba, ki jo je pilot zveze tja odvrgel med bombardiranjem Beograda leta 1999, ko ni mogel zadeti tarče. Šlo naj bi za bombo CBU-87, Lučić pa je primerjal svoje poškodbe in poškodbe umrlih kolegov z ranami vojakov v Afganistanu. Pravi, da so identične, in tako ne verjame, da bi poškodbe lahko povzročil le požar.

„Ni skrivnost, da so bombe metali v Jadransko morje. Tako mislim, da podobnosti niso naključne. Sam se sicer kakršne koli eksplozije ne spominjam, a bi to lahko bila posledica velikega šoka“, pravi Lučić, ki enako kot vsi drugi, ki ne verjamejo v uradno razlago dogodkov, dodaja, kako je zelo čudno tudi to, da je po požaru na Kornate odšlo na stotine specialcev. To je le še potrdilo sum, da obrambno ministrstvo nekaj skriva. Inšpektor za požare Branko Šimara po drugi strani zagotavlja, da bi bilo povsem nemogoče, če bi na Kornatih res eksplodirala Natova bomba. Vojska pa se je po njegovem odpravila na Kornate samo zato, ker je morala preiskati teren, to pa je del protipožarne zaščite. Ob tem Šimara izpostavlja, da razlaga, da so gasilci umrli zaradi požara, družinam ne ugaja zaradi odškodnin. „Kakorkoli že, odgovora na mnoga naša vprašanja ni, sodni postopek, od katerega smo veliko pričakovali pa je postal prava farsa. Zato ponavljam: Jasno je, v kornatski tragediji zatajil celotni sistem, od vrha do dna. Vse je razpadlo, na sodišču pa želijo prikazati, da smo se mi sami zažgali ker smo bili nesposobni, ter, da nihče drug ni kriv“, pravi Lučić, ki nadaljuje: Dokler ne bom izvedel resnice podkrepljene z dokazi, ne bom imel mira. Zato mi ne pade na pamet, da bi šel na Kornate ob letošnji obletnici tragedije. Mogoče za pet – šest let, mogoče pa nikoli. Spomini so težki in boleči, zato bi mi obisk oživel grozne spomine in uničil mirne sanje, koliko jih sploh imam...“

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Svetovno Bomba namenjena srbom, pogubna za hrvaške gasilce?