Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Bomba namenjena srbom, pogubna za hrvaške gasilce?

 
Tudi štiri leta po tragediji na Kornatih edini preživeli hrvaški gasilec Frane Lučić pravi, da še vedno čaka na prava pojasnila pristojnih. Prepričan je, da 12 njegovih kolegov ni umrlo zaradi samega požara, pač pa zaradi eksplozije Natove bombe  

GasilciNajhujša nesreča v zgodovini hrvaškega gasilstva, ki se je na današnji dan (30.8.) pred štirimi leti zgodila na Velikem Kornatu, še danes buri duhove pri južnih sosedih, še zlasti v Dalmaciji. Ko je 30. avgusta 2007 zagorelo na enem izmed številnih otokov nacionalnega parka Kornati, je gasilsko poveljstvo iz Šibenika na otok poslalo helikopter s 13 gasilci, ki bi morali pogasiti gorečo visoko travo in nizko grmovje.

Požar ni ogrožal nikogar, a so gasilci odkorakali v smrt, saj jih je umrlo 12, preživel pa je le eden. Zaradi močnega vetra helikopter v drugem naletu ni mogel odložiti "vodne hruške" s 1.650 litri vode za gašenje na vrhu hriba, kjer so čakali gasilci. Trinajsterica večinoma prostovoljnih gasilcev se je zato odpravila proti "hruški", med potjo pa jih je zajel ogenj. Zaradi slabih zvez so nesrečneži pomoč dočakali šele čez pet ur, ko je umrlo že šest gasilcev. V naslednjih dneh je v zagrebški bolnici umrlo še šest gasilcev, s hudimi poškodbami je preživel le 23-letni Frane Lučić, ki se je drugič rodil, saj ima rojstni dan 31. avgusta.

Sam želi le resnico in ne maščevanje.

In prav zaradi njega mnogi odgovorni, med njimi tudi nekateri izmed višjih politikov, še danes nimajo mirnega spanca. „Prekleti otok“, kot so ga nekateri poimenovali je namreč spremenil življenje mnogih dalmatinskih družin, še vedno pa ni jasno zakaj so morali umreti pridni fantje. Okoliščine in vzroki nesreče so še vedno nepojasnjeni in še naprej razburjajo predvsem dalmatinsko javnost, ki še posebej ob žalostnih obletnicah sproži številne ostre in strupene strele proti Zagrebu, sedaj pa tudi proti Bruslju. Oblasti so sicer ugotovile, da je bil za smrt kriv eruptivni požar, v katerem naj bi izgorele nehomogene plinske mase, pri čemer se lahko temperatura povzpne celo na 1.200 stopinj Celzija. Komisija je ugotovila, da se je ogenj v močnem vetru širil s hitrostjo 40 m/s, kar je bilo usodno za skupino, toda...

Uradni raziskavi javnost ni verjela, ker so se pojavili obdukcijski zapisi, da so gasilci goreli dvakrat. Prvič jih je zajel ogenj trave in grmovja, ki pa jih je samo ranil in onesposobil za gašenje oz. premikanje. Prava tragedija, ki je bila kriva za smrt 12 oseb, naj bi se dogodila ob drugem silovitem požaru, za katerega obstajati dve teoriji. Po prvi naj bi usodni požar povzročilo curljanje goriva iz reševalnega helikopterja, po drugi pa naj bi prišlo do eksplozivnega požara zaradi ostankov bomb iz obdobja Natovih bombardiranj Beograda v letu 1999, ko so skušali Srbom preprečiti napade na Kosovo. Edinemu preživelemu Franetu Lučiću, ki bo jutri 31. avgusta praznoval 27. rojstni dan je v tolažbo, da se je potrdila njegova teorija, da ni bilo eruptivnega požara in da je prišlo do nenadnega drugega požarnega vala, zaradi katerega je izgubil zavest. Ko se je zbudil so bili okoli njega mrtvi in ranjeni tovariši. Številni so ga dolžili, da s svojim pričevanjem ščiti odgovorne, kar očitno ne drži. „Sprašujem se, zakaj smo pet ur čakali na pomoč in zakaj nismo bili takoj premeščeni v splitsko bolnišnico. Hotel bi tudi vedeti, koga smo tam reševali. Če bi rešil vsaj eno človeško življenje in da bi se mi zgodilo to, kar se je, bi bilo vse veliko lažje“, se je v Slobodni Dalamciji spraševal mladenič, ki je prestal že nešteto plastičnih operacij. Na poletno sonce lahko gre prostovoljni gasilec iz Tisnega šele po 18. uri, v morju se ob zaščiti številnih krem lahko kopa le pol ure dnevno.

Kljub vsemu je Lučić že lani doštudiral na splitski elektrotehniki, kjer dela še magisterij, zdaj pa želi samo resnico. „Vsi imamo pravico izvedeti, zakaj sem dobil takšne opekline in zakaj so umrli moji prijatelji. Štiri leta so minila, a še vedno ni nič zaključeno in nihče še ni odgovarjal za to tragedijo. Ponavljam: Ne želim nobenega maščevanja temveč le resnico. Na sodišču želijo pokazati, kot da smo se mi sami zažgali, ker smo bili nesposobni, in da nihče drug ni kriv. Po mojem so krivi vsi od vrha do dna, cel sistem je razpadel“, je dejal Lučić, ki le stežka pogleda proti otočkom v Kornatih, ki so mu zelo spremenili življenje.

Doslej je za zamudo pomoči kot tudi za vrsto napak obtožen le nekdanji gasilski poveljnik Dražen Slavica. Paško Petrina je obtožen, da je s cigaretnim ogorkom povzročil požar. A Lučić meni, da v takšnem primeru ne obstaja le peščica krivcev. Tako Lučić kot tudi družine umrlih ne verjamejo uradni razlagi dogodkov. Kot je za hrvaške medije povedal Lučić, so prepričani, da obrambno ministrstvo skriva pravi vzrok nesreče. Sam najbolj verjame razlagi, ki jo je javnosti predstavil upokojeni poveljnik hrvaške vojske Nediljko Pušić. Ta namreč meni, da je na Kornatih eksplodirala Natova bomba, ki jo je pilot zveze tja odvrgel med bombardiranjem Beograda leta 1999, ko ni mogel zadeti tarče. Šlo naj bi za bombo CBU-87, Lučić pa je primerjal svoje poškodbe in poškodbe umrlih kolegov z ranami vojakov v Afganistanu. Pravi, da so identične, in tako ne verjame, da bi poškodbe lahko povzročil le požar.

„Ni skrivnost, da so bombe metali v Jadransko morje. Tako mislim, da podobnosti niso naključne. Sam se sicer kakršne koli eksplozije ne spominjam, a bi to lahko bila posledica velikega šoka“, pravi Lučić, ki enako kot vsi drugi, ki ne verjamejo v uradno razlago dogodkov, dodaja, kako je zelo čudno tudi to, da je po požaru na Kornate odšlo na stotine specialcev. To je le še potrdilo sum, da obrambno ministrstvo nekaj skriva. Inšpektor za požare Branko Šimara po drugi strani zagotavlja, da bi bilo povsem nemogoče, če bi na Kornatih res eksplodirala Natova bomba. Vojska pa se je po njegovem odpravila na Kornate samo zato, ker je morala preiskati teren, to pa je del protipožarne zaščite. Ob tem Šimara izpostavlja, da razlaga, da so gasilci umrli zaradi požara, družinam ne ugaja zaradi odškodnin. „Kakorkoli že, odgovora na mnoga naša vprašanja ni, sodni postopek, od katerega smo veliko pričakovali pa je postal prava farsa. Zato ponavljam: Jasno je, v kornatski tragediji zatajil celotni sistem, od vrha do dna. Vse je razpadlo, na sodišču pa želijo prikazati, da smo se mi sami zažgali ker smo bili nesposobni, ter, da nihče drug ni kriv“, pravi Lučić, ki nadaljuje: Dokler ne bom izvedel resnice podkrepljene z dokazi, ne bom imel mira. Zato mi ne pade na pamet, da bi šel na Kornate ob letošnji obletnici tragedije. Mogoče za pet – šest let, mogoče pa nikoli. Spomini so težki in boleči, zato bi mi obisk oživel grozne spomine in uničil mirne sanje, koliko jih sploh imam...“

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Svetovno Bomba namenjena srbom, pogubna za hrvaške gasilce?