Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Bomba namenjena srbom, pogubna za hrvaške gasilce?

 
Tudi štiri leta po tragediji na Kornatih edini preživeli hrvaški gasilec Frane Lučić pravi, da še vedno čaka na prava pojasnila pristojnih. Prepričan je, da 12 njegovih kolegov ni umrlo zaradi samega požara, pač pa zaradi eksplozije Natove bombe  

GasilciNajhujša nesreča v zgodovini hrvaškega gasilstva, ki se je na današnji dan (30.8.) pred štirimi leti zgodila na Velikem Kornatu, še danes buri duhove pri južnih sosedih, še zlasti v Dalmaciji. Ko je 30. avgusta 2007 zagorelo na enem izmed številnih otokov nacionalnega parka Kornati, je gasilsko poveljstvo iz Šibenika na otok poslalo helikopter s 13 gasilci, ki bi morali pogasiti gorečo visoko travo in nizko grmovje.

Požar ni ogrožal nikogar, a so gasilci odkorakali v smrt, saj jih je umrlo 12, preživel pa je le eden. Zaradi močnega vetra helikopter v drugem naletu ni mogel odložiti "vodne hruške" s 1.650 litri vode za gašenje na vrhu hriba, kjer so čakali gasilci. Trinajsterica večinoma prostovoljnih gasilcev se je zato odpravila proti "hruški", med potjo pa jih je zajel ogenj. Zaradi slabih zvez so nesrečneži pomoč dočakali šele čez pet ur, ko je umrlo že šest gasilcev. V naslednjih dneh je v zagrebški bolnici umrlo še šest gasilcev, s hudimi poškodbami je preživel le 23-letni Frane Lučić, ki se je drugič rodil, saj ima rojstni dan 31. avgusta.

Sam želi le resnico in ne maščevanje.

In prav zaradi njega mnogi odgovorni, med njimi tudi nekateri izmed višjih politikov, še danes nimajo mirnega spanca. „Prekleti otok“, kot so ga nekateri poimenovali je namreč spremenil življenje mnogih dalmatinskih družin, še vedno pa ni jasno zakaj so morali umreti pridni fantje. Okoliščine in vzroki nesreče so še vedno nepojasnjeni in še naprej razburjajo predvsem dalmatinsko javnost, ki še posebej ob žalostnih obletnicah sproži številne ostre in strupene strele proti Zagrebu, sedaj pa tudi proti Bruslju. Oblasti so sicer ugotovile, da je bil za smrt kriv eruptivni požar, v katerem naj bi izgorele nehomogene plinske mase, pri čemer se lahko temperatura povzpne celo na 1.200 stopinj Celzija. Komisija je ugotovila, da se je ogenj v močnem vetru širil s hitrostjo 40 m/s, kar je bilo usodno za skupino, toda...

Uradni raziskavi javnost ni verjela, ker so se pojavili obdukcijski zapisi, da so gasilci goreli dvakrat. Prvič jih je zajel ogenj trave in grmovja, ki pa jih je samo ranil in onesposobil za gašenje oz. premikanje. Prava tragedija, ki je bila kriva za smrt 12 oseb, naj bi se dogodila ob drugem silovitem požaru, za katerega obstajati dve teoriji. Po prvi naj bi usodni požar povzročilo curljanje goriva iz reševalnega helikopterja, po drugi pa naj bi prišlo do eksplozivnega požara zaradi ostankov bomb iz obdobja Natovih bombardiranj Beograda v letu 1999, ko so skušali Srbom preprečiti napade na Kosovo. Edinemu preživelemu Franetu Lučiću, ki bo jutri 31. avgusta praznoval 27. rojstni dan je v tolažbo, da se je potrdila njegova teorija, da ni bilo eruptivnega požara in da je prišlo do nenadnega drugega požarnega vala, zaradi katerega je izgubil zavest. Ko se je zbudil so bili okoli njega mrtvi in ranjeni tovariši. Številni so ga dolžili, da s svojim pričevanjem ščiti odgovorne, kar očitno ne drži. „Sprašujem se, zakaj smo pet ur čakali na pomoč in zakaj nismo bili takoj premeščeni v splitsko bolnišnico. Hotel bi tudi vedeti, koga smo tam reševali. Če bi rešil vsaj eno človeško življenje in da bi se mi zgodilo to, kar se je, bi bilo vse veliko lažje“, se je v Slobodni Dalamciji spraševal mladenič, ki je prestal že nešteto plastičnih operacij. Na poletno sonce lahko gre prostovoljni gasilec iz Tisnega šele po 18. uri, v morju se ob zaščiti številnih krem lahko kopa le pol ure dnevno.

Kljub vsemu je Lučić že lani doštudiral na splitski elektrotehniki, kjer dela še magisterij, zdaj pa želi samo resnico. „Vsi imamo pravico izvedeti, zakaj sem dobil takšne opekline in zakaj so umrli moji prijatelji. Štiri leta so minila, a še vedno ni nič zaključeno in nihče še ni odgovarjal za to tragedijo. Ponavljam: Ne želim nobenega maščevanja temveč le resnico. Na sodišču želijo pokazati, kot da smo se mi sami zažgali, ker smo bili nesposobni, in da nihče drug ni kriv. Po mojem so krivi vsi od vrha do dna, cel sistem je razpadel“, je dejal Lučić, ki le stežka pogleda proti otočkom v Kornatih, ki so mu zelo spremenili življenje.

Doslej je za zamudo pomoči kot tudi za vrsto napak obtožen le nekdanji gasilski poveljnik Dražen Slavica. Paško Petrina je obtožen, da je s cigaretnim ogorkom povzročil požar. A Lučić meni, da v takšnem primeru ne obstaja le peščica krivcev. Tako Lučić kot tudi družine umrlih ne verjamejo uradni razlagi dogodkov. Kot je za hrvaške medije povedal Lučić, so prepričani, da obrambno ministrstvo skriva pravi vzrok nesreče. Sam najbolj verjame razlagi, ki jo je javnosti predstavil upokojeni poveljnik hrvaške vojske Nediljko Pušić. Ta namreč meni, da je na Kornatih eksplodirala Natova bomba, ki jo je pilot zveze tja odvrgel med bombardiranjem Beograda leta 1999, ko ni mogel zadeti tarče. Šlo naj bi za bombo CBU-87, Lučić pa je primerjal svoje poškodbe in poškodbe umrlih kolegov z ranami vojakov v Afganistanu. Pravi, da so identične, in tako ne verjame, da bi poškodbe lahko povzročil le požar.

„Ni skrivnost, da so bombe metali v Jadransko morje. Tako mislim, da podobnosti niso naključne. Sam se sicer kakršne koli eksplozije ne spominjam, a bi to lahko bila posledica velikega šoka“, pravi Lučić, ki enako kot vsi drugi, ki ne verjamejo v uradno razlago dogodkov, dodaja, kako je zelo čudno tudi to, da je po požaru na Kornate odšlo na stotine specialcev. To je le še potrdilo sum, da obrambno ministrstvo nekaj skriva. Inšpektor za požare Branko Šimara po drugi strani zagotavlja, da bi bilo povsem nemogoče, če bi na Kornatih res eksplodirala Natova bomba. Vojska pa se je po njegovem odpravila na Kornate samo zato, ker je morala preiskati teren, to pa je del protipožarne zaščite. Ob tem Šimara izpostavlja, da razlaga, da so gasilci umrli zaradi požara, družinam ne ugaja zaradi odškodnin. „Kakorkoli že, odgovora na mnoga naša vprašanja ni, sodni postopek, od katerega smo veliko pričakovali pa je postal prava farsa. Zato ponavljam: Jasno je, v kornatski tragediji zatajil celotni sistem, od vrha do dna. Vse je razpadlo, na sodišču pa želijo prikazati, da smo se mi sami zažgali ker smo bili nesposobni, ter, da nihče drug ni kriv“, pravi Lučić, ki nadaljuje: Dokler ne bom izvedel resnice podkrepljene z dokazi, ne bom imel mira. Zato mi ne pade na pamet, da bi šel na Kornate ob letošnji obletnici tragedije. Mogoče za pet – šest let, mogoče pa nikoli. Spomini so težki in boleči, zato bi mi obisk oživel grozne spomine in uničil mirne sanje, koliko jih sploh imam...“

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Svetovno Bomba namenjena srbom, pogubna za hrvaške gasilce?