Na območju Lenarta in sploh Slovenskih Goric, je očitno veliko uspešnih zakonov, saj nas pogosto obveščajo o praznovanju zlatih, bisernih, diamantnih in podobnih jubilejnih porok. In tako je bilo tudi v Spodnjem Porčiču, streljaj od Lenarta, kjer sta pred dnevi, srečna in zadovoljna v krogu domačih in prijateljev, zlati jubilej skupnega življenja praznovala Matilda in Konrad Rokavec. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda, ob predstavniku države – matičarju, opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, cerkvenega pa ob zahvalni maši častni naddekan in lenarški župnik Martin Bezgovšek.
V teh lepih jesenskih vikendih, ko veliko slavimo darove narave, je bilo še posebej veselo pri Gorjupovih v okolici Lenarta. Tam sta zlati jubilej skupnega življenja praznovala Marija in Marjan Gorjup iz Zgornjih Žerjavcev v Slovenskih goricah. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, cerkvenega ob zahvalni maši pa častni naddekan in župnik Martin Bezgovšek. Zlatoporočenca Marija in Marjan Gorjup, mimogrede sta oba rojena leta 1949, sta se sicer civilno poročila 21.9.1968 in en teden kasneje tudi cerkveno v cerkvi Sv. Lenarta.
Minister vrnil tri od štirih plač, ki jih prejema
To kar se je zgodilo v Srbiji gotovo ne bi padlo na pamet nobenemu našemu političnemu veljaku, ki se samo borijo za čim več funkcij in plačil...
Beograd – Ob tistem, kar je najprej uvedel pri sebi, lahko samo rečemo: Bravo za srbskega finančnega ministra. Mladi ekonomist Lazar Krstić, ki je pred časom prevzel finančni resor Srbije se je namreč odločil, da ne bo prejemal štirih proračunskih plač, temveč le eno – ministrsko. Ob redni ministrski plači so namreč ministru Krstiću pripadali še trije mesečni prejemki v obliki osebnega dohodka, saj je s stopanjem na ministrski položaj začel prejemati tudi plače in premije za funkcijo predsednika Upravnega odbora za zavarovanje depozitov, ter za članstvo v upravnih odborih Fonda za razvoj ter Direktorata civilnega letalstva.
In če bi hoteli ukiniti tri zadnje denarne prejemke, bi morali spremeniti kar 15 zakonov, in Vlada Srbije je obljubila, da bo do poletja zakone tudi spremenila ter ukinila prakso, da državni uslužbenci na vseh nivojih prejemajo več osebnih dohodkov. Toda Krstić, ki je srbski finančni resor prevzel avgusta 2013, ni čakal na spremembo zakonodaje, temveč je vse prejemke, torej kar tri plače, razen ministrske v znesku 99.000 dinarjev (slabih 900 evrov) takoj vrnil v državni proračun.
„Žal pa to, da sem najprej dvignil nato pa na račun proračuna vrnil svoje osebneg dohodke, ki niso iz naslova ministrskega dela, ne rešuje našega problema. Imamo namreč veliko ljudi, ki sedijo na več odgovornih funkcijah in prejemajo več osebnih dohodkov, žal nekateri izmed njih, na vseh funkcijah prejemajo 100 odstotno plačo. In to je tisto kar ne bi smeli nikomur dovoliti", je razložil 29-letni Lazar Krstić, z ekonomskimi diplomami s prestižne Yale University v ZDA.
Generalni sekretar Vlade Srbije Veljko Odalović je ob tem povedal, da je v določenih zakonih precizirano, da je v nekaterih javnih podjetjih, agencijah in drugih državnih telesih, predvideno da morajo biti za predsednike in člane v upravnih odborih in nadzornih telesih postavljeni ministri iz določenih resorjev, in da je nemogoče karkoli spremeniti brez spremembe zakonov. In ker v primeru ministra Krstića, kar 15 zakonov regulira članstvo finančnega ministra v upravnih in nadzornih odborih, kar pomeni, da bo Krstić očitno moral sprejeti vse svoje plače. Dekan Fakultete za ekonomijo, finance in administracijo Univerze v Beogradu Ana Trbović ocenjuje, da je rešitev le v tem, da se ministrom zvišajo osnovne, torej ministrske plače, potem pa bi ostale funkcije morali opravljati brez plačila.
Kljub vsemu se primer ministra Krstića pri nas bržkone ne more zgoditi, kajti v Sloveniji je na stotine državnih in lokalnih politikov, ki se samo borijo za čim več funkcij v različnih organih, ter s tem čim več sejnin in drugih premij. Pravzaprav pa naša zakonodaja niti ne dovoljuje, da bi se odpovedal kakšni premiji, ali bi jo morebiti dal v dobrodelne namene.
