V Gasilskem domu Zbigovci se je trlo otrok in njihovih spremljevalcev

Majolkin MiklavžPodobno kot vsako leto, ko se začne veseli december z obiskom prvega dobrega moža Miklavža, so zraven tudi letos bili aktivisti Turističnega društva Majolka. V sodelovanju s PGD Zbigovci so namreč spet pripravili lep dogodek za najmlajše iz Zbigovcev in okolice. Tokrat se je prireditve z obiskom sv. Miklavža in obdaritvijo udeležilo kar 105 otrok, ki so v prostore domačega gasilskega doma prišli s svojimi starši, dedki, babicami...

„Majolkin

Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Indoneziji, na konferenci Unesca so razglasili Biosferno območje Mura

 

Območje ob Muri postalo del naravne dediščine UNESCA

Mura - biosferni rezervatNa letošnji letni konferenci programa Unesca Človek in biosfera, ki je potekala v Palembangu v Indoneziji je sprejeta pomembna odločitev tudi za Slovenijo. Razglasili so namreč Biosferno območje Mura, s čem, pomurska lepotica s svojim porečjem vstopa na svetovni zemljevid najvrednejših območij narave. Prav tako to območje stopa ob bok ostalim 685 svetovnim za naravo pomembnim biosfernim območjem, a je prvo biosferno območje na svetu, ki zajema pet držav. Hkrati je Biosferno območje Mura postalo četrto območje s tem prestižnim Unesco nazivom v Sloveniji. Unesco je prepoznal izjemno naravno bogastvo reke Mure in njenega poplavnega sveta v prepletu s kulturno in zgodovinsko dediščino ter tradicionalno navezanostjo lokalnega prebivalstva na reko kot primerno območje za model trajnostnega razvoja.

Marca 2011 so se ministri Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije z deklaracijo zavezali k vzpostavitvi Čezmejnega Biosfernega območja Mura-Drava-Donava. Biosferno območje Mura je tako prvo petdržavno biosferno območje na svetu. Zavedajoč se vzajemne odvisnosti ohranjene narave in priložnosti za razvoj območja za dobrobit lokalnega prebivalstva in širše Pomurske regije so občine ob reki Muri z drugimi deležniki podpisale Dogovor o Obmurskem razvojnem partnerstvu, ki skupaj z javnimi službami tvori trenutno upravljavsko strukturo in omogoča naslednji korak k vzpostavitvi trajne upravljavske strukture. Pred dvema letoma pa je ministrstvo za okolje in prostor nominiralo to dragoceno rečno območje za Biosferni rezervat Unesca. Koordinacijski odbor za ustanovitev Biosfernega območja Mura so sestavljali: dr. Gordana Beltram, Ministrstvo za okolje in prostor; mag. Damijan Jaklin, občina Velika Polana; dr. Damijan Denac, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije; Simona Kaligarič, Zavod RS za varstvo narave. Več o razglasitvi Biosfernega območja Mura in o vzpostavitvi partnerstva bodo predstavili na dogodku 1. avgusta ob 14.00 uri v Veliki Polani v okviru Pomurskega poletnega festivala, ko se bodo srečali župani vseh občin ob reki Muri. Biosferni rezervat ob Muri namreč podpira 13 občin, Ministrstvo za okolje RS in Zavod RS za varstvo narave.
„Potrditev Unesca je mejnik v mednarodni zaščiti te izredno dragocene povezane rečne pokrajine v srednji Evropi. Označuje začetek trajnostnega razvoja porečja Mure, ker so občine aktivno vključene in si obetajo tudi ekonomske koristi. Hkrati je tudi jasen znak protesta proti velikim načrtom uničenja narave, hidroelektrarni Hrastje Mota, in zaveza lokalnega prebivalstva k zdravemu okolju,"je povedal Arno Mohl, programski vodja projekta Mura-Drava-Donava pri Svetovni organizaciji za naravo (WWF) v Avstriji. Novi Biosferni rezervat Mure se razteza od avstrijsko-slovenske do hrvaško-madžarske meje in je že del mreže območij Natura 2000. Porečje pokriva tudi največji slovenski poplavni gozd in je bogato z ribjimi vrstami ter gnezdišči belorepega orla in črnih štorkelj. Prav tako je reka Mura izrednega pomena za migratorne vrste, kot sta kečiga in sulec, saj imajo tako prosto pot preko Drave v Donavo, pojasnjujejo v WWF Adria.
Kakorkoli že, največje Evropsko zaščiteno rečno območje bo kmalu postalo resničnost. Ob tem ima tudi WWF te dni dober razlog za slavje, saj so na skupščini Unesco v Indoneziji potrdili 29 tisoč hektarjev dragocene poplavne ravnine ob reki Muri v Sloveniji za Biosferni rezervat. To je naslednji kos sestavljanke znotraj mednarodnega naravnega paradiža evropske Amazonke za Madžarsko in Hrvaško leta 2012 ter Srbijo leta 2017. Do sedaj je Unesco zaščitil 850.000 hektarjev naravne in kulturne dediščine ob Muri, Dravi in Donavi. Kmalu bo Biosferni rezervat prečkal peto državno mejo in zrasel na milijon hektarjev: v naslednjem koraku bo avstrijska mejna Mura med Špiljami in Radgono zaokrožila zaščiteno območje.
„Še korak bližje smo k prvemu svetovnemu pentalateralnemu biosfernemu rezervatu in korak bliže trajnostnemu upravljanju tega rečnega območja katerega obeležujejo številne kulturne in naravne znamenitosti. Pomembno je da se obenem preneha z načrtovanjem izgradnje hidroelektrarn na zavarovanem območju reke Mure. S to nominacijo je potrjeno, da se mora z reko Muro upravljati na trajnosten način ravno zaradi ljudi in narave", pravi Leon Kebe iz WWF Adria. Ob zaokroževanju biosfernega rezervata se že izvajajo konkretni projekti za naravo in ljudi v skupni vrednosti 14 milijonov evrov in sofinancirani tudi s strani EU. Junija se je pričel tudi projekt urejanja kolesarskih poti ob evropski Amazonki, Amazon of Europe – Biketrail. Najkasneje leta 2021 bodo športni navdušenci in ljubitelji narave lahko rezervirali kolesarski paket, ki bo vključeval prevoz prtljage in izlete do lokalnih naravnih in kulturnih znamenitosti. Obenem pa se izvaja tudi revitalizacija odsekov reke, ki bodo poustvarili nove habitate in prostor za ljudi, da bi celostno doživeli to pokrajino. Prav tako se izvajajo projekti revitalizacije reke z namenom ustvarjanja novih naravnih habitatov in prostora za ljudi, ki bodo tako lahko izkusili to rečno pokrajino.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Svetovno V Indoneziji, na konferenci Unesca so razglasili Biosferno območje Mura