Na območju Lenarta in sploh Slovenskih Goric, je očitno veliko uspešnih zakonov, saj nas pogosto obveščajo o praznovanju zlatih, bisernih, diamantnih in podobnih jubilejnih porok. In tako je bilo tudi v Spodnjem Porčiču, streljaj od Lenarta, kjer sta pred dnevi, srečna in zadovoljna v krogu domačih in prijateljev, zlati jubilej skupnega življenja praznovala Matilda in Konrad Rokavec. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda, ob predstavniku države – matičarju, opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, cerkvenega pa ob zahvalni maši častni naddekan in lenarški župnik Martin Bezgovšek.
V teh lepih jesenskih vikendih, ko veliko slavimo darove narave, je bilo še posebej veselo pri Gorjupovih v okolici Lenarta. Tam sta zlati jubilej skupnega življenja praznovala Marija in Marjan Gorjup iz Zgornjih Žerjavcev v Slovenskih goricah. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, cerkvenega ob zahvalni maši pa častni naddekan in župnik Martin Bezgovšek. Zlatoporočenca Marija in Marjan Gorjup, mimogrede sta oba rojena leta 1949, sta se sicer civilno poročila 21.9.1968 in en teden kasneje tudi cerkveno v cerkvi Sv. Lenarta.
V Indoneziji, na konferenci Unesca so razglasili Biosferno območje Mura
Območje ob Muri postalo del naravne dediščine UNESCA
Na letošnji letni konferenci programa Unesca Človek in biosfera, ki je potekala v Palembangu v Indoneziji je sprejeta pomembna odločitev tudi za Slovenijo. Razglasili so namreč Biosferno območje Mura, s čem, pomurska lepotica s svojim porečjem vstopa na svetovni zemljevid najvrednejših območij narave. Prav tako to območje stopa ob bok ostalim 685 svetovnim za naravo pomembnim biosfernim območjem, a je prvo biosferno območje na svetu, ki zajema pet držav. Hkrati je Biosferno območje Mura postalo četrto območje s tem prestižnim Unesco nazivom v Sloveniji. Unesco je prepoznal izjemno naravno bogastvo reke Mure in njenega poplavnega sveta v prepletu s kulturno in zgodovinsko dediščino ter tradicionalno navezanostjo lokalnega prebivalstva na reko kot primerno območje za model trajnostnega razvoja.
Marca 2011 so se ministri Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije z deklaracijo zavezali k vzpostavitvi Čezmejnega Biosfernega območja Mura-Drava-Donava. Biosferno območje Mura je tako prvo petdržavno biosferno območje na svetu. Zavedajoč se vzajemne odvisnosti ohranjene narave in priložnosti za razvoj območja za dobrobit lokalnega prebivalstva in širše Pomurske regije so občine ob reki Muri z drugimi deležniki podpisale Dogovor o Obmurskem razvojnem partnerstvu, ki skupaj z javnimi službami tvori trenutno upravljavsko strukturo in omogoča naslednji korak k vzpostavitvi trajne upravljavske strukture. Pred dvema letoma pa je ministrstvo za okolje in prostor nominiralo to dragoceno rečno območje za Biosferni rezervat Unesca. Koordinacijski odbor za ustanovitev Biosfernega območja Mura so sestavljali: dr. Gordana Beltram, Ministrstvo za okolje in prostor; mag. Damijan Jaklin, občina Velika Polana; dr. Damijan Denac, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije; Simona Kaligarič, Zavod RS za varstvo narave. Več o razglasitvi Biosfernega območja Mura in o vzpostavitvi partnerstva bodo predstavili na dogodku 1. avgusta ob 14.00 uri v Veliki Polani v okviru Pomurskega poletnega festivala, ko se bodo srečali župani vseh občin ob reki Muri. Biosferni rezervat ob Muri namreč podpira 13 občin, Ministrstvo za okolje RS in Zavod RS za varstvo narave.
„Potrditev Unesca je mejnik v mednarodni zaščiti te izredno dragocene povezane rečne pokrajine v srednji Evropi. Označuje začetek trajnostnega razvoja porečja Mure, ker so občine aktivno vključene in si obetajo tudi ekonomske koristi. Hkrati je tudi jasen znak protesta proti velikim načrtom uničenja narave, hidroelektrarni Hrastje Mota, in zaveza lokalnega prebivalstva k zdravemu okolju,"je povedal Arno Mohl, programski vodja projekta Mura-Drava-Donava pri Svetovni organizaciji za naravo (WWF) v Avstriji. Novi Biosferni rezervat Mure se razteza od avstrijsko-slovenske do hrvaško-madžarske meje in je že del mreže območij Natura 2000. Porečje pokriva tudi največji slovenski poplavni gozd in je bogato z ribjimi vrstami ter gnezdišči belorepega orla in črnih štorkelj. Prav tako je reka Mura izrednega pomena za migratorne vrste, kot sta kečiga in sulec, saj imajo tako prosto pot preko Drave v Donavo, pojasnjujejo v WWF Adria.
Kakorkoli že, največje Evropsko zaščiteno rečno območje bo kmalu postalo resničnost. Ob tem ima tudi WWF te dni dober razlog za slavje, saj so na skupščini Unesco v Indoneziji potrdili 29 tisoč hektarjev dragocene poplavne ravnine ob reki Muri v Sloveniji za Biosferni rezervat. To je naslednji kos sestavljanke znotraj mednarodnega naravnega paradiža evropske Amazonke za Madžarsko in Hrvaško leta 2012 ter Srbijo leta 2017. Do sedaj je Unesco zaščitil 850.000 hektarjev naravne in kulturne dediščine ob Muri, Dravi in Donavi. Kmalu bo Biosferni rezervat prečkal peto državno mejo in zrasel na milijon hektarjev: v naslednjem koraku bo avstrijska mejna Mura med Špiljami in Radgono zaokrožila zaščiteno območje.
„Še korak bližje smo k prvemu svetovnemu pentalateralnemu biosfernemu rezervatu in korak bliže trajnostnemu upravljanju tega rečnega območja katerega obeležujejo številne kulturne in naravne znamenitosti. Pomembno je da se obenem preneha z načrtovanjem izgradnje hidroelektrarn na zavarovanem območju reke Mure. S to nominacijo je potrjeno, da se mora z reko Muro upravljati na trajnosten način ravno zaradi ljudi in narave", pravi Leon Kebe iz WWF Adria. Ob zaokroževanju biosfernega rezervata se že izvajajo konkretni projekti za naravo in ljudi v skupni vrednosti 14 milijonov evrov in sofinancirani tudi s strani EU. Junija se je pričel tudi projekt urejanja kolesarskih poti ob evropski Amazonki, Amazon of Europe – Biketrail. Najkasneje leta 2021 bodo športni navdušenci in ljubitelji narave lahko rezervirali kolesarski paket, ki bo vključeval prevoz prtljage in izlete do lokalnih naravnih in kulturnih znamenitosti. Obenem pa se izvaja tudi revitalizacija odsekov reke, ki bodo poustvarili nove habitate in prostor za ljudi, da bi celostno doživeli to pokrajino. Prav tako se izvajajo projekti revitalizacije reke z namenom ustvarjanja novih naravnih habitatov in prostora za ljudi, ki bodo tako lahko izkusili to rečno pokrajino.
