Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Na ogled so tudi jaslice v kapniški jami

Advent pri MirjaniTudi ob letošnjem začetku adventnega časa je bilo zanimivo, veselo in prijetno v (in ob) Cvetličarni Mirjana, na gornjem grisu v Gornji Radgoni. Zadnji konec tedna v novembru so namreč, v sodelovanju z domačim vrtcem Manka Golarja, pripravili zanimive, že 17. tradicionalne adventne delavnice z izdelavo adventno-božičnih aranžmajev, spominkov in okraskov. Kot nam je povedala Mirjana Kavčič so adventne aktivnosti v cvetličarni, na dvorišču in kapniški jami potekale skozi cele dneve, le adventne delavnice so bile v popoldanskem oz. večernem času, ko so na svoje prišli otroci ter njihovi starši, dedki in babice.

Otroci so ustvarjali v adventnih delavnicah

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Vrtni center Kurbus v znamenju velike adventne razstave in prazničnih lučk

Vrtni center KurbusTik ob regionalni cesti so na izhodu iz Gornje Radgone, v smeri Radencev, v Vrtnem centru Kurbus odprli že šesto veliko adventno razstavo, na kateri je božično novoletna dekoracija na ogled v soju lučk. Vstop na razstavo je brezplačen, saj je vse razstavljene artikle moč tudi kupiti. S tem v Vrtnem centru Kurbus prodajnemu prostoru vdihnejo nove vsebine, obiskovalcem pa ponudijo številne ideje za krasitev doma ter poskrbijo, da pozabijo na skrbi in začutijo čarobnost adventnega časa.

Zaživela je „Zimska pravljica

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Indoneziji, na konferenci Unesca so razglasili Biosferno območje Mura

 

Območje ob Muri postalo del naravne dediščine UNESCA

Mura - biosferni rezervatNa letošnji letni konferenci programa Unesca Človek in biosfera, ki je potekala v Palembangu v Indoneziji je sprejeta pomembna odločitev tudi za Slovenijo. Razglasili so namreč Biosferno območje Mura, s čem, pomurska lepotica s svojim porečjem vstopa na svetovni zemljevid najvrednejših območij narave. Prav tako to območje stopa ob bok ostalim 685 svetovnim za naravo pomembnim biosfernim območjem, a je prvo biosferno območje na svetu, ki zajema pet držav. Hkrati je Biosferno območje Mura postalo četrto območje s tem prestižnim Unesco nazivom v Sloveniji. Unesco je prepoznal izjemno naravno bogastvo reke Mure in njenega poplavnega sveta v prepletu s kulturno in zgodovinsko dediščino ter tradicionalno navezanostjo lokalnega prebivalstva na reko kot primerno območje za model trajnostnega razvoja.

Marca 2011 so se ministri Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije z deklaracijo zavezali k vzpostavitvi Čezmejnega Biosfernega območja Mura-Drava-Donava. Biosferno območje Mura je tako prvo petdržavno biosferno območje na svetu. Zavedajoč se vzajemne odvisnosti ohranjene narave in priložnosti za razvoj območja za dobrobit lokalnega prebivalstva in širše Pomurske regije so občine ob reki Muri z drugimi deležniki podpisale Dogovor o Obmurskem razvojnem partnerstvu, ki skupaj z javnimi službami tvori trenutno upravljavsko strukturo in omogoča naslednji korak k vzpostavitvi trajne upravljavske strukture. Pred dvema letoma pa je ministrstvo za okolje in prostor nominiralo to dragoceno rečno območje za Biosferni rezervat Unesca. Koordinacijski odbor za ustanovitev Biosfernega območja Mura so sestavljali: dr. Gordana Beltram, Ministrstvo za okolje in prostor; mag. Damijan Jaklin, občina Velika Polana; dr. Damijan Denac, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije; Simona Kaligarič, Zavod RS za varstvo narave. Več o razglasitvi Biosfernega območja Mura in o vzpostavitvi partnerstva bodo predstavili na dogodku 1. avgusta ob 14.00 uri v Veliki Polani v okviru Pomurskega poletnega festivala, ko se bodo srečali župani vseh občin ob reki Muri. Biosferni rezervat ob Muri namreč podpira 13 občin, Ministrstvo za okolje RS in Zavod RS za varstvo narave.
„Potrditev Unesca je mejnik v mednarodni zaščiti te izredno dragocene povezane rečne pokrajine v srednji Evropi. Označuje začetek trajnostnega razvoja porečja Mure, ker so občine aktivno vključene in si obetajo tudi ekonomske koristi. Hkrati je tudi jasen znak protesta proti velikim načrtom uničenja narave, hidroelektrarni Hrastje Mota, in zaveza lokalnega prebivalstva k zdravemu okolju,"je povedal Arno Mohl, programski vodja projekta Mura-Drava-Donava pri Svetovni organizaciji za naravo (WWF) v Avstriji. Novi Biosferni rezervat Mure se razteza od avstrijsko-slovenske do hrvaško-madžarske meje in je že del mreže območij Natura 2000. Porečje pokriva tudi največji slovenski poplavni gozd in je bogato z ribjimi vrstami ter gnezdišči belorepega orla in črnih štorkelj. Prav tako je reka Mura izrednega pomena za migratorne vrste, kot sta kečiga in sulec, saj imajo tako prosto pot preko Drave v Donavo, pojasnjujejo v WWF Adria.
Kakorkoli že, največje Evropsko zaščiteno rečno območje bo kmalu postalo resničnost. Ob tem ima tudi WWF te dni dober razlog za slavje, saj so na skupščini Unesco v Indoneziji potrdili 29 tisoč hektarjev dragocene poplavne ravnine ob reki Muri v Sloveniji za Biosferni rezervat. To je naslednji kos sestavljanke znotraj mednarodnega naravnega paradiža evropske Amazonke za Madžarsko in Hrvaško leta 2012 ter Srbijo leta 2017. Do sedaj je Unesco zaščitil 850.000 hektarjev naravne in kulturne dediščine ob Muri, Dravi in Donavi. Kmalu bo Biosferni rezervat prečkal peto državno mejo in zrasel na milijon hektarjev: v naslednjem koraku bo avstrijska mejna Mura med Špiljami in Radgono zaokrožila zaščiteno območje.
„Še korak bližje smo k prvemu svetovnemu pentalateralnemu biosfernemu rezervatu in korak bliže trajnostnemu upravljanju tega rečnega območja katerega obeležujejo številne kulturne in naravne znamenitosti. Pomembno je da se obenem preneha z načrtovanjem izgradnje hidroelektrarn na zavarovanem območju reke Mure. S to nominacijo je potrjeno, da se mora z reko Muro upravljati na trajnosten način ravno zaradi ljudi in narave", pravi Leon Kebe iz WWF Adria. Ob zaokroževanju biosfernega rezervata se že izvajajo konkretni projekti za naravo in ljudi v skupni vrednosti 14 milijonov evrov in sofinancirani tudi s strani EU. Junija se je pričel tudi projekt urejanja kolesarskih poti ob evropski Amazonki, Amazon of Europe – Biketrail. Najkasneje leta 2021 bodo športni navdušenci in ljubitelji narave lahko rezervirali kolesarski paket, ki bo vključeval prevoz prtljage in izlete do lokalnih naravnih in kulturnih znamenitosti. Obenem pa se izvaja tudi revitalizacija odsekov reke, ki bodo poustvarili nove habitate in prostor za ljudi, da bi celostno doživeli to pokrajino. Prav tako se izvajajo projekti revitalizacije reke z namenom ustvarjanja novih naravnih habitatov in prostora za ljudi, ki bodo tako lahko izkusili to rečno pokrajino.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Svetovno V Indoneziji, na konferenci Unesca so razglasili Biosferno območje Mura